Živo srebro: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Toksičnost in varnost: - tn./slovnica + slog sklicev/np. |
→Toksičnost in varnost: - reorganizacija poglavij |
||
Vrstica 308:
Živosrebrov organski halogenid [[merbromin]] (dibromohidroksimerkurifluorescein) se še vedno na široko uporablja kot antiseptik za zunanjo uporabo, v nekaterih državah pa je že prepovedan.<ref>{{cite news|title=What happened to Mercurochrome?|date=23. julij 2004|url=http://www.straightdope.com/columns/read/2518/what-happened-to-mercurochrome|accessdate=7. julija 2009}}</ref>
==
[[Slika:Skull and crossbones.svg|left|120px]]
Živo srebro in večina njegovih spojin je izredno strupena, zato je treba z njimi ravnati skrajno previdno. Če pride do razlitja živega srebra, na primer zaradi razbitja termometra, je treba prostor očistiti po posebnem postopku.<ref>''Mercury: Spills, Disposal and Site Cleanup'', Environmental Protection Agency, [http://www.epa.gov/mercury/spills/index.htm]. Pridobljeno dne 11. avgusta 2007.</ref> Če je podlaga neprepustna, je treba manjše kapljice živega srebra zbrati v večje in jih shraniti v tesno zaprto posodo. Vakuumski sesalnik in metla za čiščenje nista primerna, ker tekočino še bolj razbijeta. Mesto razlitja se zatem posuje z uprašenim [[žveplo]]m, [[cink]]ovim prahom ali katero drugo uprašeno kovino, s katero živo srebro tvori amalgam. Takšen postopek je za čiščenje poroznih površin in oblačil neučinkovit, zato je treba kontaminirane predmete zavreči.
Vrstica 318:
Živo srebro lahko povzroča akutne ali kronične zastrupitve.
=== Topnost v vodi in toksokinetika ===
[[Strup]]eni učinki živega srebra in njegovih spojin so pogojeni z njegovo [[topnost]]jo. Topnost elementarnega živega srebra v vodi pri 25 °C je 56 μg/L. Topnost dimetil živega srebra je majhna in znaša pri 20 °C 1 μg/L. Metil živo srebro in etil živo srebro imata relativno dobre lipofilne lastnosti, kar jima omogoča prehajanje preko [[Celična membrana|celičnih membran]] in raztapljanje v mastnih tkivih. Obe spojini je zato težko odstraniti iz organizma.
=== Strupenost ===▼
Peroralno vnešeno elementarno živo srebro (Hg<sup>0</sup>) se v prebavilih praktično ne absorbira in za odrasle osebe ni strupeno. Absorbirajo se njegove anorganske soli Hg (II), katerih absorpcija je 10 % ali manj, in organke spojine, na primer metil živo srebro CH<sub>3</sub>Hg, katerega absorpcija je 90-100 %. Ker je živo srebro hlapno, se lahko v telo vnese tudi z vdihavanjem.<ref>{{cite journal|author=Černe, K.|title=Toksikologija (težkih) kovin|journal=Medicinski razgledi|volume=48|issue=1-2|year=2008|pages=87|url=http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr09_1_10.pdf}}</ref><ref>[http://www.rzs-idrija.si/hg.htm Rudnik živega srebra, Idrija]. Pridobljeno 2. januarja 2010.</ref> Živo srebro se iz telesa izloča večinoma preko [[ledvica|ledvic]], ki so najbolj izpostavljene, [[debelo črevo|debelega črevesa]] in [[jetra|jeter]], zato so ti organi še posebej izpostavljeni strupenim učinkom.<ref name=elit>Varagić, V.M. in Milošević, M.P. ''Farmakologija'', 13. izdaja. Elit-Medica: Beograd, 1997, str. 634-635.</ref>
Vrstica 328 ⟶ 327:
Slovenski strokovnjak za toksičnost živega srebra A. B. Kobal meni, da lahko pri nekaterih občutljivejših otrocih živo srebro vpliva tudi na razvoj simptomov [[avtizem|avtizma]]<ref>Kobal A.B., ''Možni vpliv živega srebra na patogenezo avtizma'', Zdravstveni vestnik 78, 2009. [http://zdravtizem.si/Mozni%20vpliv%20zivega%20srebra%20na%20patogenezo%20avtizma.html]</ref>
=== Poklicna izpostavljenost ter klinični simptomi in znaki ===▼
Industrijska in komercialna raba živega srebra je zaradi njegove toksičnosti v večini držav urejena z ustreznimi zakoni in predpisi. Živo srebro se povsod obravnava kot poklicna nevarnost, zato so povsod predpisane dopustne in mejne vrednosti in načini odlaganja odpadkov.▼
Študije posameznih primerov obolenj so pokazale, da se bolezenski znaki, na primer drhtavica, poslabšane mentalne sposobnosti in motnje v spanju, kažejo celo pri delavcih, ki so bili kronično izpostavljeni nizkim koncentracijam živega srebra 0,7–42 μg/m<sup>3</sup>.<ref name="ngim">{{cite journal|author=Ngim C.H., Foo S.C., Boey K.W. in Keyaratnam, J.|title=Chronic neurobehavioral effects of elemental mercury in dentists|journal=British Journal of Industrial Medicine|volume=49|issue=11|year=1992|pages=782-90|pmid=1463679}}</ref><ref name="liang">{{cite journal|author=Liang Y.X., Sun R.K., Chen Z.Q. in Li L.H.|title=Psychological effects of low exposure to mercury vapor: Application of computer-administered neurobehavioral evaluation system|journal=Environmental Research|volume=60|year=1993|pages=320-327|doi=10.1006/enrs.1993.1040}}</ref> Ena od študij je pokazala, da akutna izpostavljenost (4-8 ur) izračunanim koncentracijam živega srebra od 1,1 do 44 mg/m<sup>3</sup>
Raziskovanje zdravljenja zastrupitev z živim srebrom je omejeno. Trenutno so na voljo zdravila za zdravljenje akutnih zastrupitev, ki vsebujejo [[kelator]]je [[N-acetil-D,L-penicilamin]] (NAP), [[dimerkaprol]] (BAL), 2,3-dimerkapto-1-propansulfonsko kislino (DMPS) in dimerkaptosukcinsko kislino (DMSA). V manjši študiji, ki je zajela enajst gradbenih delavcev, izpostavljenih živemu srebru, so obolele zdravili z DMSA in NAP.<ref name=Bluhm>{{cite journal|author=Bluhm, R.E. ''s sod.''|title=Elemental Mercury Vapour Toxicity, Treatment, and Prognosis After Acute, Intensive Exposure in Chloralkali Plant Workers. - Part I: History, Neuropsychological Findings and Chelator effects|journal=Human & experimental toxicology|volume=11|issue=3|year=1992|pages=201-10|doi=10.1177/096032719201100308|pmid=1352115}}</ref> [[Kelacija|Kelacijska]] terapija z obema zdraviloma je izločila majhen del ocenjene celotne količine absorbiranega živega srebra. DMSA je bila pri izločanju bolj učinkovita kot NAP.<ref name=Bluhm/>▼
=== Izpusti v okolje ===
Vrstica 352 ⟶ 359:
Med največje industrijske nezgode spada tudi zastrupitev z živim srebrom, ki se je iz industrijskih odplak odlagalo v zalivu [[Minamata]] na [[Japonska|Japonskem]]. Zaradi zastrupitve je umrlo ali utrpelo različne telesne okvare več kot 3.000 ljudi. Simptomi zastrupitve so postali znani kot [[minamatska bolezen]].<ref>[http://www.env.go.jp/en/chemi/hs/minamata2002/ ''Minamata Disease The History and Measures''], Ministry of the Environment, Government of Japan. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>
▲=== Poklicna izpostavljenost ===
▲Industrijska in komercialna raba živega srebra je zaradi njegove toksičnosti v večini držav urejena z ustreznimi zakoni in predpisi. Živo srebro se povsod obravnava kot poklicna nevarnost, zato so povsod predpisane dopustne in mejne vrednosti in načini odlaganja odpadkov.
▲Študije posameznih primerov obolenj so pokazale, da se bolezenski znaki, na primer drhtavica, poslabšane mentalne sposobnosti in motnje v spanju, kažejo celo pri delavcih, ki so bili kronično izpostavljeni nizkim koncentracijam živega srebra 0,7–42 μg/m<sup>3</sup>.<ref name="ngim">{{cite journal|author=Ngim C.H., Foo S.C., Boey K.W. in Keyaratnam, J.|title=Chronic neurobehavioral effects of elemental mercury in dentists|journal=British Journal of Industrial Medicine|volume=49|issue=11|year=1992|pages=782-90|pmid=1463679}}</ref><ref name="liang">{{cite journal|author=Liang Y.X., Sun R.K., Chen Z.Q. in Li L.H.|title=Psychological effects of low exposure to mercury vapor: Application of computer-administered neurobehavioral evaluation system|journal=Environmental Research|volume=60|year=1993|pages=320-327|doi=10.1006/enrs.1993.1040}}</ref> Ena od študij je pokazala, da akutna izpostavljenost (4-8 ur) izračunanim koncentracijam živega srebra od 1,1 do 44 mg/m<sup>3</sup> povzroča bolečine v prsih, dispnejo,<ref>''Dispnea'', [http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/dispnea.php]. Pridobljeno dne 14. februarja 2012.</ref> kašelj, izkašljevanje krvi, oslabitev pljučne funkcije in intersticijsko pljučnico.<ref>{{cite journal|author=McFarland, R.B. & Reigel, H.|title=Chronic Mercury Poisoning from a Single Brief Exposure|journal=Journal of Occupational Medicine|volume=20|issue=8|year=1978|pages=532|doi=10.1097/00043764-197808000-00003}}</ref> Akutna izostavljenost hlapom živega srebra dokazano vpliva na [[osrednje živčevje]] in povzroča psihotične reakcije, za katere so značilni [[delirij]], [[halucinacija|halucinacije]], in [[samomorilnost|samomorilne težnje]]. Poklicna izpostavljenost povzroča široko paleto funkcionalnih motenj, med njimi [[eretizem]], razdražljivost, vzkipljivost, pretirano plašnost in [[nespečnost]]. Pri nadaljnji izpostavljenosti se razvije drobno drhtenje, ki lahko preide v močne mišične [[krč]]e. Drhtenje se na začetku pojavlja samo na rokah in se kasneje razširi na veke, ustnice in jezik. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam živega srebra povzroča manj opazne simptome eretizma, utrujenost, razdražljivost, [[izguba spomina|izgubo spomina]], žive sanje in [[depresija|depresijo]].<ref>[http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc001.htm ''Environmental Health Criteria 1: Mercury''], Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, 1976, ISNB 9241540613.</ref>
▲Raziskovanje zdravljenja zastrupitev z živim srebrom je omejeno. Trenutno so na voljo zdravila za zdravljenje akutnih zastrupitev, ki vsebujejo [[kelator]]je [[N-acetil-D,L-penicilamin]] (NAP), [[dimerkaprol]] (BAL), 2,3-dimerkapto-1-propansulfonsko kislino (DMPS) in dimerkaptosukcinsko kislino (DMSA). V manjši študiji, ki je zajela enajst gradbenih delavcev, izpostavljenih živemu srebru, so obolele zdravili z DMSA in NAP.<ref name=Bluhm>{{cite journal|author=Bluhm, R.E. ''s sod.''|title=Elemental Mercury Vapour Toxicity, Treatment, and Prognosis After Acute, Intensive Exposure in Chloralkali Plant Workers. - Part I: History, Neuropsychological Findings and Chelator effects|journal=Human & experimental toxicology|volume=11|issue=3|year=1992|pages=201-10|doi=10.1177/096032719201100308|pmid=1352115}}</ref> [[Kelacija|Kelacijska]] terapija z obema zdraviloma je izločila majhen del ocenjene celotne količine absorbiranega živega srebra. DMSA je bila pri izločanju bolj učinkovita kot NAP.<ref name=Bluhm/>
=== Ribe ===
| |||