'''Podatkóvni típ''' je v [[računalništvu]] ime ali oznaka za abstraktno [[množica|množico]] mogočih vrednosti, ki jih lahko zavzame [[podatek]]. Podatkovni tip navadno določa tudi operacije, ki jih lahko izvajamo nad to množico vrednosti. [[Programski jezik]]i implicitno ali eksplicitno podpirajo enega ali več podatkovnih tipov. Podatkovni tip predstavlja omejitev, ki se preverja statično ali dinamično, s čimer skrbi za pravilno izvajanje programa.
{{slog}}
Pri [[programiranje|programiranju]] uporabljamo različne [[podatkovni tip|podatkovne tipe]], (odvisno od [[programski jezik|programskega jezika]]. Osnovni so običajno »int« (»integer«, [[celo število]]), »bool« ([[Boolova spremenljivka]], »da« ali »ne«), »char« (znaki[[znak]]i, tudivključno črkes [[črka]]mi). Vsak izmed njih v pomnilniku[[pomnilnik]]u (strojno) zaseda neko število ničel in enic (bitov[[bit]]ov). Iz teh lahko gradimo zahtevnejše podatkovne tipe, znane pod imenom [[razred|razredi]]i (ang. Classclass). Gre za podatkovne tipe, kjer enemu [[objekt|objektu]]u dodelimo več [[atribut|atributov]]ov. VČe primeruza razredazgled vzamemo razred 'Oseba', bi lahko bili njegovi atributi 'int leto_rojstva', [[polje znakov]] 'char[] ime', 'int visina', 'int teza', ... Tako lahko uporabimo kar spremenljivko tipa 'Oseba' in na enem primeru osebe (tukaj že govorimo o objektu) razpolagamo z vsebovanimi atributi. Kadar ustvarimo polje oseb, se v spominu rezervira prostor za vse vsebovane objekte (dimenzija polja). Eden izmed atributov objekta je lahko tudi objekt istega razreda, ali v primeru dinamičnega programiranja pogosteje [[kazalec|kazalec]] (ang. pointer) na objekt istega razreda. S pomočjo kazalcev lahko tako med seboj povezujemo objekte, kar v veliki meri izkoriščajo iskalni algoritmi.
