Živo srebro: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Uporaba: - tn. + slog sklicev
m →‎Uporaba: - tn. + slog sklicev
Vrstica 268:
Živo srebro se še vedno uporablja v raznih [[termometer|termometrih]], predvsem tistih za merjenje visokih temperatur. Tovrstni termometri se postopoma opuščajo in so v nekaterih državah že prepovedani.<ref>[http://openlibrary.org/b/OL17617678M ''Mercury Reduction Act of 2003''], United States Committee on Environment and Public Works,. Pridobljeno dne 6. junija 2009.</ref>
 
Uporablja se tudi v [[teleskop]]ih s tekočimi zrcali. Tekoče zrcalo nastane z vrtenjem okrogle plošče, na kateri je živo srebro. Takšni teleskopi so do sto krat cenejši od običajnih velikih zrcalnih teleskopov. Njihova pomanjkljivost je, da se ne smejo nagniti in so lahko usmerjeni samo naravnost navzgor.<ref>''{{cite news|title=Liquid-mirror telescope set to give stargazing a new spin'', |publisher=Govert Schilling, |date=14.03.2003, marec [2003|url=http://web.archive.org/web/20030818233315/http://www.govertschilling.nl/artikelen/science/030314_sc.htm|url=http://www.govertschilling.nl/artikelen/science/030314_sc.htm]. Pridobljeno dne |accessdate=18. avgusta 2008.}}</ref><ref>{{cite journal|author=Gibson, B. K., ''|title=Liquid mirror telescopes: history'', |journal=Journal of the Royal Astronomical Society of Canada '''|volume=85''', |year=1991, str. |pages=158, [|url=http://citeseer.ist.psu.edu/cache/papers/cs/2683/http:zSzzSzwww-astro.physics.ox.ac.ukzSz~bkgzSzLMT_history.pdf/liquid-mirror-telescopes-history.pdf]}}</ref><ref> Laval University Liquid mirrors and adaptive optics group [http://wood.phy.ulaval.ca/index.php/Rotating_Liquid_Mirrors Laval University Liquid mirrors and adaptive optics group]. Pridobljeno dne 24. junija 2011.</ref>
 
Živo srebro je del priljubljene sekundarne referenčne [[kalomelova elektroda|kalomelove elektrode]], ki je v [[elektrokemija|elektrokemiji]] alternativa za standardno [[vodikova elektroda|vodikovo elektrodo]]. Uporablja se za merjenje elektrodnega potenciala polčlenov.<ref>Brans, Y.W., Hay W.W., [http://books.google.com/?id=M5pOAAAAIAAJ&pg=PA175 ''Physiological monitoring and instrument diagnosis in perinatal and neonatal medicine''], CUP Archive, 1995, str. 175, ISBN 0521419514, [http://books.google.com/?id=M5pOAAAAIAAJ&pg=PA175].</ref>
 
[[Trojna točka|Trojna točka]] živega srebra, −38,8344 °C, je temperaturni standard [[mednarodna temperaturna skala|mednarodne temperaturne skal]]e (ITS-90).<ref name=CRC/>
 
=== Drugo ===
Plinasto živo srebro se uporablja v živosrebrovih, nekaterih neonskih in fluorescentnih sijalkah. Takšne nizkotlačne sijalke sevajo svetlobo z zelo ozkimi spektralnimi črtami, zato se v optični [[spektroskopija|spektroskopiji]] uporabljajo za umerjanje spektralnih položajev. Za umerjanje se uporabljajo komercialne sijalke, zadostujejo pa tudi običajne stropne fluorescentne sijalke.<ref>Hopkinson, G. R., Goodman, T. M., Prince, S. R., ''A guide to the use and calibration of detector array equipment'', SPIE Press, 2004, str. 125, ISBN 0819455326.</ref> Plinasto živo srebro je v nekaterih elektronskih ceveh, na primer v [[ignitron]]ih, [[trioda]]h, [[tetroda]]h in [[pentoda]]h, živosrebrovih obločnih usmernikih,<ref>Howatson, A.H., ''An Introduction to Gas Discharges'', Pergamon Press, Oxford, 1965, 8. poglavje, ISBN 0080205755.</ref> solarijih in medicinskih svetilkah za dezinfekcijo.<ref>Milo, G.E., Casto, B.C., [http://books.google.com/?id=-_9lhR_z6j8C&pg=PA104 ''Transformation of human diploid fibroblasts''], CRC Press, 1990, str. 104, ISBN 0849349567, [http://books.google.com/?id=-_9lhR_z6j8C&pg=PA104]</ref> Za povečanje ionizacije in električne prevodnosti se dodaja tudi v argonske svetilke s hladno katodo. Argonske svetilke brez živega srebra imajo temna mesta in ne svetijo pravilno.
 
==== Kozmetika ====
[[Tiomersal]] (natrijev etil(2-merkaptobenzoato-(2-)-O,S)merkurat(1-)natrij) se uporablja v maskarah. Od leta 2008 je njegova uporaba v nekaterih državah prepovedana.<ref>[http://www.cidpusa.org/mercury.htm ''Mercury in your eye?''], CIDPUSA, 16. decembra 2008, [http://www.cidpusa.org/mercury.htm]. Pridobljeno dne 20. decembra 2009.</ref>
 
=== Zgodovinska raba ===
[[Slika:Lentille de fresnel.jpg|thumb|upright|Svetilniška Fresnelova leča iz Nacionalnega pomorskega muzeja v Parizu]]
Živo srebro se je zaradi svojih specifičnih lastnosti, predvsem tekočega agregatnega stanja, videza in velike gostote, v zgodovini porabljalo za zelo različne namene.
* V [[Andaluzija|islamski Španiji]] se je uporabljalo za polnjenje okrasnih bazenov. Kasneje je ameriški kipar Alexander Calder za španski paviljon na svetovni razstavi v Parizu leta 1937 ustvaril fontano z živim srebrom, ki je sedaj na ogled v Fundació Joan Miró v [[Barcelona|Barceloni]].<ref>Lew, K., [http://books.google.com/?id=pgUfSrD4gzQC&pg=PA10 ''Mercury''], The Rosen Publishing Group, 2008, str. 10, ISBN 1404217800. [http://books.google.com/?id=pgUfSrD4gzQC&pg=PA10].</ref>
* Polnjenje [[vobler]]jev. Takšne umetne vabe za ribolov imajo zaradi prelivanja živega srebra v njihovi notranjosti zanimivo nepravilno gibanje. Njihova raba je zaradi nevarnosti za okolje prepovedana, nekateri izdelovalci pa jih kljub prepovedi še vedno izdelujejo.
* [[Fresnelova leča|Fresnelove leče]] s starih [[svetilnik]]ih so plavale in se vrtele v posodi z živim srebrom, ki je delovalo kot ležaj.<ref>Pearson, L.F., [http://books.google.com/?id=oY8nG-6B6v0C&pg=PA29 ''Lighthouses''], Osprey Publishing, 2003, str. 29, ISBN 0747805563, [http://books.google.com/?id=oY8nG-6B6v0C&pg=PA29]</ref>
* Živo srebro je zaradi neprozornosti, velike gostote in skoraj linearne temperaturne razteznosti idealno za izdelavo [[sfigmomanometer|sfigmomanometrov]], [[barometer|barometrov]], [[difuzijska črpalka|difuzijskih črpalk]], [[kulometer|kulometrov]] in drugih laboratorijskih instrumentov.<ref>Ramanathan, E., [http://books.google.com/?id=G8QyI1Nf0VQC&pg=PA251 ''AIEEE Chemistry''], Sura Books, str. 251, ISBN 8172542933, [http://books.google.com/?id=G8QyI1Nf0VQC&pg=PA251]</ref>
* Zaradi tekočega agregatnega stanja in električne prevodnosti se je do leta 1970 uporabljalo v živosrebrovih stikalih, javljalnikih požara in termostatskih stikalih v mnogih gospodinjskih aparatih.<ref>Shelton, C., [http://books.google.com/?id=cxPEiSXh44cC&pg=PA260 ''Electrical Installations''], Nelson Thornes, 2004, str. 260, ISBN 0748779795, [http://books.google.com/?id=cxPEiSXh44cC&pg=PA260]</ref>
* Zaradi akustičnih lastnosti se je sredi 20. stoletja uporabljalo v prvih digitalnih računalnikih kot propagacijski medij v napravah z linearno zakasnitvijo spomina.
* V 1920. letih so začeli graditi poskusne živosrebrove parne turbine, ki naj bi povečale izkoristek [[termoelektrarna|termoelektrarn]] na [[fosilno gorivo|fosilna goriva]].<ref>[http://books.google.com/?id=9ycDAAAAMBAJ&pg=PA40 ''Popular Science''], Bonnier Corporation, '''118''', 3, 1931, str. 40, ISSN 0161-7370, [http://books.google.com/?id=9ycDAAAAMBAJ&pg=PA40]</ref> Elektrarna South Meadow v Hartfordu, ki je bila zgrajena v poznih 1920. letih, je uporabljala živo srebro kot delovno tekočino v primarnem krogu, v sekundarnem krogu pa je bila voda. Zgrajenih je bilo več podobnih termoelektrarn. Ideja ni dosegla širše industrijske rabe zaradi velike mase in toksičnosti živega srebra, pa tudi zaradi razvoja nadkritičnih parnih sistemov.<ref>Mueller, G.C., [http://books.google.com/?id=FigDAAAAMBAJ&pg=PA22 ''Cheaper Power from Quicksilver''], Popular Science, september 1929, [http://books.google.com/?id=FigDAAAAMBAJ&pg=PA22]</ref><ref>''Mercury as a Working Fluid'' [http://www.aqpl43.dsl.pipex.com/MUSEUM/POWER/mercury/mercury.htm ''Mercury as a Working Fluid'']</ref>
* Na podoben način se je živo srebro kot hladilna tekočina uporabljalo v nekaterih [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Velika gostote je povzročala veliko porabo energije, zato se je za hlajenje začel uporabljati [[natrij]].<ref>Collier, [http://books.google.com/?id=2KYVftKE9NUC&pg=PA64 ''Introduction to Nuclear Power''], Taylor & Francis, 1987, str. 64, ISBN 1560326824, [http://books.google.com/?id=2KYVftKE9NUC&pg=PA64</ref>
* Živo srebro je bilo pogonsko sredstvo za zgodnje ionske pogone v električnih vesoljskih pogonskih sistemih. Njegove prednosti so visoka molekulska masa, nizka ionizacijska energija, nizka dualna ionizacijska energija, velika gostota tekočine in možnost skladiščenja v tekočem stanju pri sobni temperaturi. Slabosti sistemov so negativen vpliv na okolje na Zemlji in morebitna ohladitev in kondenzacija dogotrajnih operacijah v vesolju. Živo srebro in [[cezij]] sta se kot pogonski gorivi uporabljala, dokler niso v Hughesovih raziskovalnih laboratorijih odkrili prednosti [[ksenon]]a. Ksenon ima visoko molekulsko maso, majhno ali nikakršno reaktivnost in visoko gostoto v tekočem stanju med rahlo kriogenim skladiščenjem.<ref>Glenn, ''Contributions to Deep Space 1NASA'' [http://www.nasa.gov/centers/glenn/about/history/ds1.html ''Contributions to Deep Space 1NASA'']. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref><ref>''Electric space propulsion'', [http://www.daviddarling.info/encyclopedia/E/electricprop.html ''Electric space propulsion'']. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>
 
Rabe, ki so povezane z njegovimi kemijskimi lastnostmi:
* [[Živosrebrova baterija|Živosrebrove baterije]] so [[primarne baterije]], ki so se na široko uporabljale do konca 20. stoletja. Izdelovale so se v različnih velikostih, predvsem kot gumbi. Baterije so imele konstantno delovno napetost in dolgo skladiščno življenjsko dobo, zato so se uporabljale predvsem v svetlomerih v fotoaparatih in, kamerah in slušnih aparatih. V 1990. letih se je njihova uporaba zaradi onesnaževanja okolja prepovedala.
* Živo srebro se je uporabljalo v sredstvih za zaščito lesa, [[dagerotipija|dagerotipiji]], srebrenju zrcal, v premazih proti gnitju (do leta 1990), [[herbicid]]ih (do leta 1995), labirintnih igračkah, sredstvih za čiščenje in mobilnih napravah za niveliranje cest. Živosrebrove spojine so se uporabljale kot [[antiseptik]]i, [[odvajalo|odvajala]], [[antidepresiv]]i in [[antisifilit]]iki.
* Med drugo svetovno vojno so zavezniški vohuni bajedomnevno uporabljali živo srebro za sabotiranje nemških letal. Letala naj bi premazovali z živosrebrovo pasto, ki je povzročila hitro korozijo aluminija in poškodbe letal.<ref name="Gray">{{cite news|author=Gray, T., ''The Amazing Rusting Aluminum'', Popular Science, 22. septembre 2004, [|url=http://www.popsci.com/scitech/article/2004-09/amazing-rusting-aluminum]|title=The Amazing Rusting Aluminum|publisher=Popular Science|date=22. Pridobljeno dneseptembre 2004|accessdate=7. julija 2009.}}</ref>
* V nekaterih postopkih [[elektroliza|elektrolize]], na primer pridobivaju klora iz raztopine kuhinjske soli, so se uporabljale ževosrebroveživosrebrove elektrode.
* Nekoč se je uporabljalo tudi za čiščenje topovskih cevi.<ref name='Francis1849'>Francis, G. W., ''Chemical Experiments'', D. Francis, 1849, str. 62.</ref><ref name='Castles2005'>Castles, W.T.. Kimball, V.F., ''Firearms and Their Use'', Kessinger Publishing, 2005, str. 104, ISBN 9781417989577.</ref>
* Od sredine 18. do sredine 19. stoletja se je živosrebrov(II) nitrat (Hg(NO<sub>3</sub>)<sub>2</sub>•2H<sub>2</sub>O) uporabljal za izdelavi klobučevine, predvsem tiste za moške klobuke. V Angliji so zaradi oranžne barve raztopine postopek imenovali "»korenčkanje"« ([[angleščina{{jezik-en|angleško]]: carroting}}),<ref>Lee, J.D., ''Concise Inorganic Chemistry'', Wiley-Blackwell, 1999, ISBN 9780632052936.</ref> Raztopina nitrata in pare so zelo toksični in morda je ravno zaradi psihološkihpsihiatričnih simptomov, povezanih z zastrupitvijo z živim srebrom, v Angliji nastalo reklo "»nor kot klobučar"«.<ref>{{cite journal|author=Waldron, H.A., ''|title=Did the Mad Hatter have mercury poisoning?'', |journal=Brittish Medical Journal, |volume=287, |year=1983, str. |pages=1961. PMID |pmid=6418283.}}</ref>
* Pri rudarjenju [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]] se je živo srebro uporabljalo za ekstrakcijo obeh kovin iz vodne suspenzije zlatonosnega grušča. Med ekstrakcijo je živo srebro raztopilo tudi zelo fine delce obeh kovin in s tem povečalo izkoristek.<ref name=CRC/> Široka raba živega srebra v te namene se je prekinila v 1960. letih, v manjšem obsegu pa se še vedno uporablja. Ocenjuje se, da se je v kalifornijskih zlatih rudnikih nepovratno izgubilo 45.000 ton živega srebra.<ref>Alpers, C. N., Hunerlach, M. P., May, J. Y., Hothem, R. L., [http://pubs.usgs.gov/fs/2005/3014/ Mercury Contamination from Historical Gold Mining in California], U.S. Geological Survey, [http://pubs.usgs.gov/fs/2005/3014/ ]. Pridobljeno dne 26. februarja 2008.</ref> Živo srebro se je uporabljalo tudi v rudnikih srebra.<ref>Mercury amalgamation, [http://corrosion-doctors.org/Elements-Toxic/Mercury-amalgamation.htm]. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>
 
==== Zgodovinska raba v medicini ====
Živosrebrov (I) klorid (kalomel ali merkuro klorid, (Hg<sub>2</sub>Cl<sub>2</sub>)) se je v ljudski medicini uporabljal kot diuretik, površinsko dezinfekcijsko sredstvo in odvajalo. Živosrebrov (II) klorid (merkuri klorid, (HgCl<sub>2</sub>)) se je poleg drugih živosrebrovih spojin uporabljal za zdravljenje [[sifilis]]a. Čeprav je tako toksičen, da so simptome zastrupitve pogosto zamenjavali s simptomi bolezni, so vsi verjeli v njegovo zdravilnost.<ref>Pimple, K.D., Pedroni, J.A., Berdon, V., [http://www.indiana.edu/~poynter/sas/lb/syphilis.html ''Syphilis in history''], Poynter Center for the Study of Ethics and American Institutions at Indiana University-Bloomington, 9. julij 2002, [http://www.indiana.edu/~poynter/sas/lb/syphilis.html]. Pridobljeno dne 17. aprila 2005.</ref>
V 19. stoletju so zdravniki, predvsem v ZDA, predpisovali tako imenovane "»modre pilule"«, s katerimi so zdravili vrsto bolezni: [[griža|grižo]], zapeko, sifilis, [[malarija|malarijo]], [[gonoreja|gonorejo]], [[melanholijo|melanholijo]], gliste, [[tuberkuloza|tuberkulozo]] in [[zobobol]].<ref>Mayell, H., [http://news.nationalgeographic.com/news/2001/07/0717_lincoln.html ''Did Mercury in "Little Blue Pills" Make Abraham Lincoln Erratic?''], National Geographic News, 17. julij 2007, [http://news.nationalgeographic.com/news/2001/07/0717_lincoln.html]. Pridobljeno dne 15. junija 2008.</ref> Še v zgodnjem 20. stoletju so otrokom vsako leto predpisovali živo srebro kot odvajalo in sredstvo proti glistam, dodajali pa so ga tudi otroškim praškom za zobe.
 
Živosrebrov organski halogenid [[merbromin]] (dibromohidroksimerkurifluorescein) se še vedno na široko uporablja kot antiseptik za zunanjo uporabo, v nekaterih državah pa je že prepovedan.<ref>''{{cite news|title=What happened to Mercurochrome?'', |date=23. julij 2004, |url=http://www.straightdope.com/columns/read/2518/what-happened-to-mercurochrome]. Pridobljeno dne |accessdate=7. julija 2009.}}</ref>
 
==Toksičnost in varnost==