Živo srebro: Razlika med redakcijama

Živo srebro ima dve glavni [[oksidacijsko stanje|oksidacijski stanji]]: I in II. ObstojajoObstajajo tudi višja oksidacijska stanja, ki niso pomembna. Poznan je na primer živosrebrov(IV) fluorid HgF₄, ki je obstojen samo v posebnih pogojih.<ref name="WangX">X.{{cite journal|author=Wang X., Andrews R. Andrews, Riedl S. Riedl,in Kaupp M. Kaupp, |title=''Mercury Is a Transition Metal: The First Experimental Evidence for HgF₄'', |journal=Angewandte Chemie International Edition, Wiley-VCH '''|volume=46''' (|issue=44), |year=2007, str. |pages=8371, DOI |doi=10.1002/anie.200703710.}}</ref>

Za razliko od svojih lažjih sosedov [[kadmij]]a in [[cink]]a, živo srebro tvori enostavne stabilne spojine z vezmi kovina-kovina. Živosrebrove(I) spojine so [[diamagnetizem|diamagnetne]] in tvorijo dimerni kation Hg₂²⁺. Mednje spadata klorid in nitrat. Kompleksiranje spojin Hg(I) z močnimi ligandi, kot sta na primer sulfid in cianid, povzroči disproporcionacijo Hg⁺ v Hg²⁺ in elementarno Hg.<ref name="henderson">Henderson, W., [http://books.google.com/books?id=twdXz1jfVOsC&pg=PA162 ''Main group chemistry''], Royal Society of Chemistry, 2000, str. 162, ISBN 0854046178 [http://books.google.com/books?id=twdXz1jfVOsC&pg=PA162].</ref> Hg(I) klorid HgCl je brezbarvna trdna snov [[kalomel]]. Njegova prava formula je Hg₂Cl₂ oziroma Cl-Hg-Hg-Cl in je standardna [[elektroda]] v [[elektrokemija|elektrokemiji]]. Kalomel reagira s [[klor]]om in tvori živosrebrov(II) klorid HgCl₂, ki je je odporen proti nadaljnji oksidaciji.

Z višjimi [[halkogeni]] tvori živo srebro zelo stabilne spojine. Najpomembnejši je sulfid HgS, ki se v naravi pojavlja kot [[cinabarit]] in blesteč pigment [[cinober]]. HgS, podobno kot ZnS, kristalizira v dveh oblikah: rdeči [[Kubični kristalni sistem|kubični]] in črni [[sfalerit]]ni obliki.<ref name=CRC/> Poznana sta tudi selenid HgSe in telurid HgTe in mešana živosrebrov kadmijev telurid in živosrebrov zinkov telurid, ki sta [[polprevodnik]]a, uporabna kot detektorja infra rdeče svetlobe.<ref>Rogalski, A., [http://books.google.com/?id=4b3WLgomvd0C&pg=PA507 ''Infrared detectors''], CRC Press, 2000, str. 207, ISBN 9056992031 [http://books.google.com/?id=4b3WLgomvd0C&pg=PA507]</ref>

Hg(II) soli tvorijo različne komplekse z [[amonijak]]om. Mednje spada Millionova baza (Hg₂N⁺), linearni polimer soli (HgNH₂⁺)_n in "»taljivi beli precipitat"« ali [Hg(NH₃)₂]Cl₂.Kalijev tetrajodomerkurat(II) (HgI₄^2–) je poznan kot [[Nesslerjev reagent]], ki se občasno še uporablja za detekcijo amonijaka, s katerim daje temno modro sol Millionove baze.

Živosrebrove organske spojine so zgodovinsko pomembne, vendar imajo v zahodnem svetu majhen industrijski pomen. Soli Hg(II) so ene od redkih enostavnih kovinskih kompleksov, ki reagirajo neposredno z [[aromatska spojina|aromatskimi]] obroči. Spojine so vedno dvovaletne, imajo običajno [[koordinacijsko število]] 2 in linearno geometrijo. V nasprotju s [[kadmij]]evimi in [[cink]]ovimi organskimi spojinami ne reagirajo z vodo. Njihovi običajni splošni foruli sta HgR₂ in HgRX. R je lahko alkil ali aril, X pa halogenid ali acetat. Prve spojine so pogosto hlapne, drugadruge pa pogosto trdne.

Metil živo srebro je skupno ime spojin s splošno formulo CH₃HgX. Spojine so zelo nevarne in se pojavljajo v nekaterih onesnaženih vodah.<ref name="methylHg">[http://books.google.com/?id=BPvWJbBMd7wC ''Toxicological effects of methylmercury''], National Research Council (U.S.) – Board on Environmental Studies and Toxicology, National Academies Press, 2000, ISBN 9780309071406 [http://books.google.com/?id=BPvWJbBMd7wC].</ref> Nastajajo v procesih biometilacije.