Živo srebro: Razlika med redakcijama

Živo srebro je izredno redek element, ki je v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]] udeležen s samo 0,08 ppm.<ref>Ehrlich, H. L., Newman D. K., ''Geomicrobiology'', CRC Press, 2008, str. 265, ISBN 9780849379062, [http://books.google.com/?id=GerdDmwMTLkC&pg=PA265]</ref> Ker se geokemijsko ne meša z elementi, ki tvorijo večino skorjine mase, so živosrebrove rude lahko zelo koncentrirane. Najbogatejše rude vsebujejo do 2,5 % kovine, najsiromašnejše pa najmanj 0,1 %, kerkar je še vedno 12.000 krat več od povprečja. Pojavlja se lahko kot samorodno živo srebro ali v [[cinabarit]]u (HgS), [[korderoit]]u (Hg₃S₂Cl₂), [[livingstonit]]u (HgSb₄S₈) in drugih [[mineral]]ih. Najpogostejši je cinabarit.<ref>{{cite journal|author=Rytuba, J.J., ''|title=Mercury from mineral deposits and potential environmental impact'', |journal=Environmental Geology '''|volume=43''' (|issue=3), str. 326–338, DOI |pages=326–38|doi=10.1007/s00254-002-0629-5.}}</ref> Rude so najpogostejše v zelo mladih orogenih pasovih, kjer je gosta kamnina izrinjena v Zemljino skorjo, termalnih vrelcih in drugih ognjeniških področjih.<ref>''Mercury Recycling in the United States in 2000'', USGS, [http://pubs.usgs.gov/circ/c1196u/Circ_1196_U.pdf]. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>

Po letu 1558, ko so v [[Mehika|Mehiki]] odkrili postopek za pridobivanje srebra iz srebrove rude s pomočjo živega srebra, je živo srebro postalo glavni steber gospodarstva [[Španija|Španije]] in njenih ameriških kolonij. Uporabljalo se je predvsem v donosnih rudnikih Mehike in [[Peru]]ja. Na začetku so bili edini vir živega srebra za kolonije kraljevi rudniki v Almadénu v južni Španiji.<ref>Burkholder, M., Johnson, L., ''Colonial Latin America'', Oxford University Press, 2008, str. 157–159, ISBN 0195045424.</ref> Ko so živosrebrovo rudo odkrili tudi v Ameriki, so v pokrajini Hauncavelici v Peruju od leta 1563 v treh stoletjih proizvedli več kot 100.000 ton živega srebra. Postopki amalgamiranja rude za proizvodnjo srebra so se uporabljali do poznega 19. stojetjastoletja, kar je ustvarjalo veliko povpraševanje po živem srebru.<ref>Jamieson, R.W., [http://books.google.com/?id=a4hPCX2XWDIC&pg=PA33 ''Domestic Architecture and Power''], Springer, 2000, str. 33, ISBN 0306461765. [http://books.google.com/?id=a4hPCX2XWDIC&pg=PA33]</ref>

:<math>HgS + O₂O_2 \longrightarrow → Hg + SO<sub>2SO_2</submath>

Leta 2005 je bila največji svetovni proizvajalec živega srebra [[Kitajska]], ki je proizvedla dve tretjini svetovne proizvodnje. Kitajski sledi [[Kirgizistan]].<ref>''World Mineral Production'', British Geological Survey, NERC, London, 2007.</ref> Nekaj živega sebrasrebra proizvedejo tudi druge države iz anodnega blata pri elektrolitskem rafiniranju [[baker|bakra]] in odpadnih vod.