Indoevropski jeziki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodatek, malo spremenjeno, vir |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
{{legend|lime|Države, v katerih ima manjšinski indoevropski jezik status uradnega jezika}}]]
Izraz '''indoevropski jeziki''' označuje [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], razširjene od [[Evropa|Evrope]] do [[Indija|Indije]].
Dandanes so indoevropski jeziki najbolj razširjeni jeziki sveta. Imajo okoli tri milijarde govorcev na vseh celinah<ref>{{cite web|url=http://www.ethnologue.com/ethno_docs/distribution.asp?by=family |title=Seznam jezikovnih družin Ethnologue |publisher=Ethnologue.com |date= |accessdate=7. avgusta 2010}}</ref>, s čimer so največja jezikovna družina na svetu. Takšni razširjenosti botrujejo predvsem geografski, politični in gospodarski razlogi, ki so spodbudili razširitev Evropejcev in njihovega načina življenja po svetu. Najbolj prelomen dogodek v tem pogledu je [[odkritje Amerike]] leta [[1492]].
Vrstica 53:
[[Slika:IE expansion.png|400px|thumb|Prikaz selitev praindoevropskih ljudstev v obdobju 4000 - 1000 pr. n. št. v skladu s splošno sprejeto [[kurgan]]sko teorijo: '''rožnata''' barva označuje verjetno pradomovino ([[Samara|samarska]] in srednjestogovska arheološka kultura), '''rdeča''' barva označuje območja, ki naj bi jih praindoevropska ljudstva poselila do okoli 2500 pr. n. št., '''oranžna''' barva pa območje razširjenosti do okoli 1000 pr. n. št.]]
Indoevropski prajezik kot hipotetični prednik današnjih indoevropskih jezikov ni neposredno izpričan v pisnih virih, temveč je [[primerjalna rekonstrukcija|rekonstruiran]] s [[primerjalna metoda|primerjalno metodo]] v [[zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinskem jezikoslovju]]. Na podlagi rekonstruiranega skupnega besedišča in arheoloških dokazov se je najverjetneje govoril v obdobju med 4500 pr. n. št. - 2500 pr. n. št. v črnomorsko-kaspijskih stepah [[Ukrajina|Ukrajine]] in južne [[Rusija|Rusije]]<ref>Mallory, J. P. In search of the Indo-Europeans: language, archaeology and myth. London: Thames & Hudson, 1989 (ISBN 0-500-27616-1).</ref>. Pri časovni razmejitvi indoevropskega prajezika je odločilnega pomena obstoj skupne besede za udomačenega [[konj]]a ter besedišča v zvezi s [[kolo|kolesi]], [[voz|vozovi]] in [[volna|volnenimi]] tkaninami<ref name="Anthony">Anthony, David W. The Horse, The Wheel and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian Steppes Shaped the Modern World. Princeton: Princeton University Press, 2007 (ISBN 978-0-691-05887-0).</ref>.
Najkasneje do sredine 3. tisočletja pr. n. št. je prajezik razpadel v posamezna narečja, iz katerih so se razvile kasnejše skupine indoevropskih jezikov. Ljudstva, ki so govorila različna narečja indoevropskega prajezika, so se v več valovih selila proti zahodu, vzhodu in jugovzhodu. Z jezikoslovno primerjalno metodo so bile ugotovljene približne časovne meje, po katerih naj bi se izoblikovale posamezne skupine kasnejših indoevropskih jezikov. Splošno sprejeto mnenje je, da se je od prajezikovne skupnosti najprej (verjetno še pred 3500 pr. n. št.) ločil prednik [[anatolski jeziki|anatolskih jezikov]], za njim pa najverjetneje prednik [[toharščina|toharščine]]. Prednik [[keltski jeziki|keltskih]] in [[italski jeziki|italskih jezikov]] naj bi se odcepil pred 2500 pr. n. št., prednik [[grščina|grščine]] po tem mejniku, prednik [[indo-iranski jeziki|indo-iranskih jezikov]] pa naj bi se oblikoval po 2000 pr. n. št.<ref
=== Delitev ===
|