Skader: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Etimologija, antika, srednji vek |
15.-19. stoletje |
||
Vrstica 79:
==Zgodovina==
===Antika===
[[Slika:Shkodra 1863.jpg|left|thumb|250px|Ilirska trdnjava Rozafa]]
Mesto Skodra ([[grščina|grško]]: Σκάρδον [Skárdon],<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0233:book=28:chapter=8 [[Polibij]]]</ref> [[latinščina|latinsko]]: Scodra<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0140:book=43:chapter=20 [[Livij|Tit Livij]]]</ref>) je bilo znano že v [[antika|antiki]] in je bilo od srede 3. stoletja pr. n. št. prva prestolnica ilirskega [[Ilirija (država)|Ardijejskega kraljestva]].<ref>[[Encyclopædia Britannica]], 2002, str. 680.</ref> Mesto je bilo prvič omenjeno v klasičnem obdobju kot mesto ilirskih [[Labeati|Labeatov]] in prestolnica kralja [[Gencij]]a,<ref>J.J. Wilkes, ''The Illyrians'', 1992, ISBN 0-631-19807-5, str. 172.</ref> v kateri je imel svojo kovnico denarja, in kraljice [[Tevta|Tevte]]. Leta 168 pr. n. št. so mesto zasedli [[Rimska republika|Rimljani]] in ga kolonizirali.<ref>J.J. Wilkes, ''The Illyrians'', 1992, ISBN 0-631-19807-5, str. 213.</ref> Postalo je pomembno trgovsko in vojaško središče. Spadalo je v rimsko provinco [[Ilirik]] in kasneje v provinco [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]]. Po letu 395 je bilo del [[Dakija|dakijske]] škofije znotraj province [[Prevalitanija|Prevalitanije]], ki je zajemala današnjo [[Srbija|Srbijo]], [[Črna Gora|Črno Goro]] in [[Albanija|Albanijo]].
Vrstica 87 ⟶ 88:
Bizantinci so kasneje celo regijo vključili v svoje cesarstvo in ustanovili [[Tema (bizantinsko okrožje)|Srbsko témo]], v kateri je vladal [[strateg]] Konstantin Diogen. Dukeljski knez [[Stefan Vojislav]] se je v prvi polovici 11. stoletja uspešno vojskoval z Bizantinci in izgnal zadnjega srbskega stratega Teofila Erotika. Dukeljski in dalmatinski kralj [[Konstantin Bodin]] je v Skadru sprejel [[križarji|križarje]], ki so se leta 1101 odpravili na pohod proti vzhodu. Skadar je po dolgoletnih dinastičnih sporih v 12. stoletju postal del [[Zeta (država)|Zete]], ki je bila del srednjeveške Srbije. Kasneje je prišel pod oblast Balšićev, katerim so sledili albanski Dukadžini. Dukadžini so mesto predali [[Beneška republika|Benečanom]] in skupaj s številnimi okoliškimi albanskimi plemeni sklenili zavezništvo proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].
===15. – 19. stoletje===
[[Slika:Shkodër Cathedral construction.jpg|250px|right|thumb|Gradnja skadarske katedrale leta 1867]]
Skadar pod Beneško oblastjo je leta 1474 odbil velik napad osmanske vojske. Leta 1478 so Osmani pod poveljstvom samega sultana [[Mehmed II.|Mehmeda Osvajalca]] ponovno obkolili in oblegali mesto in ga obstreljevali z desetimi topovi. Nekateri od njih so lahko streljali do 380 kg težke krogle, vendar se mesto ni vdalo. Mehmed je zapustil bojišče in obleganje prepustil svojim generalom. Osmani so do zime postopoma zasedli okoliške trdnjave Lezha, Drisht in Žabljak Crnojevića. Padec trdnjav, stalno obstreljevanje in lakota so skrhali moralo branilcev, napadalci na drugi strani pa so bili obupani zaradi žilavega odpora. Neposreden napad na utrjeno mesto na hribu bi na napadalčevi strani zahteval veliko žrtev, zato sta obe strani zečeli razmišljati o premirju. 25. januarja 1479 sta Beneška republika in Osmansko cesarstvo sklenila mir in obleganje se je končalo. Prebivalci so dobili zagotovilo, da se lahko brez posledic umaknejo in Osmani so brez odpora zasedli opustošeno mesto.
Po osmanski okupaciji je veliko prebivalcev pobegnilo. V 17. stoletju se je mesto razcvetelo in postalo središče Skutarskega [[sandžak]]a in gospodarsko središče severne [[Albanija|Albanije]]. Mestni obrtniki so proizvajali tkanine, svilo, orožje in srebrn nakit. V drugi polovici 18. stoletja sta se zgradili dve veliki zidani skladišči, [[bazar]] in Glavni ali Srednji most (Ura e Mesit) preko reke Kir, dolg več kot sto metrov. Most je imel 13 kamnitih lokov, od katerih je bil največji dolg 22 metrov in visok 12 metrov.
V 18. stoletju je Skadar postal središče Skadarskega [[pašaluk]]a, v katerem je od leta 1757 do 1831 vladala družina Bushati. Po padcu pašaluka se je prabivalstvo Skadra večkrat uprlo osmanski oblasti (1833–1836, 1854, 1861–1862 in 1869). V tem obdobju so se morale iz mesta izseliti številne srbske družine.
V drugi polovici 19. stoletja je mesto postalo pomembno središče Skadarskega [[vilajet]]a in celega [[Balkan]]a. Imelo je več kot 3.500 trgovin in delavnic in proizvajalo predvsem oblačila, usnje, tobak in smodnik. Trgovanje je nadzirala posebna državna uprava. Ustanovljeno je bilo trgovsko sodišče in direktorat poštnih služb za poslovanje s tujino. Po letu 1718 so začele tuje države v Skadru odpirati tudi svoja diplomatska predstavništva. Pomorski promet je potekal preko pristanišč v Obotu in [[Ulcinj]]u, kasneje pa preko Shëngjina (San Giovanni di Medua). V 19. stoletju sta bila v mestu ustanovljena [[Jezuiti|jezuitsko]] semenišče in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Mesto je bilo tudi pomembna postaja nelegalne trgovine med Črno Goro in zhodno Evropo.
Skadar je igral pomembno vlogo v [[Prizrenska liga|Prizrenski ligi]] (za zaščito nacionalnih interesov Albancev). Skadarski odbor Prizrenske lige je imel svojo oboroženo enoto, ki je branila Plav, Gusinje, Hoti in Grudo in sodelovala v vojni za Ulcinj.
Sredi 19. stoletja je bil Skadar pomembno kulturno središče. V 1840. letih je bila zgrajena knjižnica Bushati, v kateri je bilo središče skadarske veje Prizrenske lige. Mnogo knjig je bilo tudi v knjižnicah katoliških misijonov. Ustanovljena so bila literarna, kulturna in športna društva, na primer ''Bashkimi'' (Zedinjenje) in ''Agimi'' (Zarja). Začeli so se tiskati prvi časopisi in druge publikacije v albanskem jeziku. V mestu je začela delovati družina fotografov Marubi, ki je zapustila 150.000 negativov iz obdobja albanskega osvobajanja, dviga albanske zastave v Vlori in meščanskega življenja na prelomu 19. in 20. stoletja.
Skadar je bil do leta 1867 sandžak v [[Rumelija|Rumelijskem vilajetu]], potem pa se je združil s [[Skopje|Skopskim]] sandžakom in postal Skadarski vilajet. Vilajet je bil razdeljen na Skadarski, Prizrenski in Debarski sandžak. Leta 1877 je [[Prizren]] prešel v [[Kosovo|Kosovski]] vilajet, [[Debar]] pa v Monastirski vilajet. Mesto [[Drač]] je postalo sandžak. Leta 1878 sta [[Bar]] in [[Podgorica]] pripadla [[Črna Gora|Črni Gori]]. Leta 1900 se je Skadarski vilajet razdelil na Skadarski in Draški sandžak.
==Sklici==
{{opombe|2}}
[[Kategorija:Geografija Albanije]]
| |||