Antiklerikalizem: Razlika med redakcijama

dodanih 4.195 zlogov ,  pred 7 leti
prenos
m (r2.7.1) (robot Dodajanje: la:Anticlericalismus)
(prenos)
'''Antiklerikalizem''' je nasprotovanje zlorabi moči, ki jo imajo kleriki in laiki kot pripadniki cerkve, pri odločanju o javnih zadevah. Antikleriki so lahko tudi člani večinske cerkve ali manjšinskih cerkva, npr. protestantskih, ki pa nasprotujejo političnim odločitvam večinske cerkve.
'''Antiklerikalizem''' je [[politično gibanje]], ki nasprotuje organizirani [[vera|veri]], posebej moči in privilegijem [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške Cerkve]].
 
Mnogi filozofi [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], tudi francoski enciklopedist [[Denis Diderot]], so kritizirali korumpiranost klera in cerkve s prevladujočim vplivom.
== Glej tudi ==
 
* [[klerikalizem]]
== Francija ==
[[Francoska revolucija]], še posebej Jakobinsko obdobje, je izgnala 30000 klerikov in stotine usmrtila.<ref name="StoryChr">{{cite book |last= Collins|first= Michael|others= Mathew A Price|title=The Story of Christianity|year=1999|publisher= Dorling Kindersley |isbn=978-0-7513-0467-1}}</ref>
 
[[Napoleon Bonaparte]] je potem, ko se je papež pridružil proti-revolucionarnim silam, napadel Italijo.<ref name="SandS">{{cite book |last= Duffy|first= Eamon|others= |title=Saints and Sinners, a History of the Popes|year=1997|publisher= Yale University Press in association with S4C |isbn=|id=Library of Congress Catalog card number 97-60897}}</ref> Kamor so prišle Napoleonove vojske, so razpustili samostane in podržavili cerkvene posesti.
 
V letih 1881–1882 je bilo pod vlado [[Jules Ferry]]ja v Franciji uzakonjeno obvezno nekonfesionalno javno šolstvo.
 
Po Prvi svetovni vojni so politiki katoliške desne provinience začeli sprejemati francoski [[sekularizem]].
 
== Avstroogrska ==
V avstro-slovanskem delu monarhije je jožefinizem razpustil 500 od 1188 samostanov in dodatnih 100 v ogrskem delu ter leta 1783 poleg cerkvene uvedel še civilno poroko.
 
== Italija ==
Antiklerikalizem je v [[Italija|Italiji]] usmerjen predvsem zoper absolutizem [[Papeške države|Papeških držav]], ki so izgubile veliko moči ob združitvi državic v enotno Italijo. [[Papež]] je dolgo prepovedoval katolikom udeležbo v javnem življenju Kraljevine Italije, ki je zasedla vsa papeška ozemlja razen [[Vatikan|Vatikana]]. Nasprotja med Papežem in Kraljevino Italijo so prenehala šele, ko je [[Benito Mussolini]], ki je za zrušitev političnega pluralizma in fašistično diktaturo potreboval zaveznika in ga našel v Papežu.
 
Šele v 1980-ih letih je socialist [[Bettino Craxi]] odvzel Rimsko-katoliški cerkvi status "uradne cerkve", ki ga je Papež dobil v zameno za podporo Mussoliniju.
 
==Argentina==
Po argentinski ustavi iz leta 1853, po kateri je bil predsednik države lahko le katoličan, je bila med ustavnimi nalogami kongresa katolizacija domorodnih prebivalcev, kar se je spremenilo leta 1880 z novo ustavo, ki je laicizirala državo. Med kleriki, ki so se v boju proti spremembam združili z desnim političnim polom v Katoliški nacionalizem, in liberalci je trajal konflikt do leta 1940. Tega leta je [[Juan Perón]] katolicizmu v državi deloma povrnil politično vlogo in jo poskušal znova odvzeti klerikom leta 1954, zaradi česar so ga kleriki izbčili iz cerkve,<ref name="Norman167">Norman, ''The Roman Catholic Church an Illustrated History'' (2007), pp. 167–8</ref> naveza med kleriki in generali pa je izvedla državni udar.
 
Leta 1983, po koncu strahovlade vojaške hunte, je novi predsednik [[Raúl Alfonsín]] poskušal znova ločiti državo od cerkvene oblasti.
 
==Portugalska==
Po padcu monarhije leta 1910 v republikanski revoluciji je portugalska država podržavila posesti v lasti portugalske katoliške cerkve. Iz države so bili izgnani redovi, ki pa so bili nekateri znova dovoljeni od leta 1917 dalje.
 
==Katalonija==
Kot maščevanje za podporo španske katoliške cerkve absolutističnemu režimu Ferdinanda VII je bilo v [[Katalonija|Kataloniji]] ubitih 20 španskih klerikov.
 
==Španija==
V [[Španska državljanska vojna|Španski državljanski vojni]], v kateri je večina katoliških klerikov podpirala Frankiste, je bilo ubitih trinajst škofov in 6832 klerikov.<ref name="cueva355">{{Harvard citation no brackets|de la Cueva|1998|p=355}}</ref>.
 
== Sovjetska zveza ==
V [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] so po Boljševiški revoluciji v prvih petih letih usmrtili 28 škofov in 1200 duhovnikov.<ref name=Ostling>{{cite journal |last=Ostling |first=Richard |title=Cross meets Kremlin |journal=TIME Magazine |date=June 24, 2001 |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,150718,00.html |accessdate=2007-07-03 | work=Time}}</ref>
 
== Sklici==
{{reflist|colwidth=30em}}
 
{{socio-stub}}
[[Kategorija:Politična gibanja]]
 
150.919

urejanj