Martin Krpan z Vrha: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 15:
Avstrija ni dovoljevala kupovati in prodajati soli, pa tudi glede domače tržaške je odpravila monopol in uvedla prosto trgovino šele leta 1819, zato so sol do takrat tihotapili, pri čemer je večkrat prihajalo do spopadov med tihotapci ter mitničarji in nadzorniki. Tovorništvo s soljo in vinom je bilo razvito tudi drugod, na primer na Dolenjskem v okolici [[Velike Lašče|Velikih Lašč]], kjer se ljudje zaradi ilovnate in kamnite zemlje niso mogli preživljati samo s kmetijstvom. Tamkajšnji tovorniki so bili pridni in podjetni ljudje, več na poti kot doma (kakor sosednji Ribničani in Kočevarji, krošnjarji s suho robo), sol so prenašali na konjih in jo prodajali včasih za denar, navadno pa v zameno za dobro žito. Nakupovali so jo v Trstu, Kopru ali na trgu v Cerknici, jo nato tovorili čez Bloke ter jo prodajali po Dolenjskem, včasih pa so jo tovorili celo na Štajersko.
V Laščah je bila stalna tovorniška postojanka v gostilni pri Drakslerici, kjer so se še v Levstikovih mladih letih zbirali nekdanji tovorniki, tedaj že sivolasi možje, in pesnik jih je slišal govoriti o starih časih, kako so nosili sol iz obmorskih mest in tovorili
Po drugi razlagi je Krpan tovoril angleško sol ali [[Kalijev nitrat|soliter]], ki se je uporabljal za izdelavo razstreliva, v kar pa etnolog Bojan Baskar dvomi, in bolj verjame, da so soliter uporabljali kot konzervans.<ref>Baskar: 2008</ref>
|