Pisemski roman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 14:
==Zgodovinski razvoj==
Za nastanek pisemskega romana sta v literarni vedni uveljavljeni dve teoriji. Prva trdi, da žanr izvira iz romanov, v katerih so se pojavljala vstavljena pisma. Druga teorija zagovarja, da je nastanek te oblike romana povezan z zborniki pisem in poezije. Prvo delo je roman ''Prison of Love'' ([[Diego de San Pedro|Diego de San Pedro]], 1485), kjer vstavljena pisma že prevzamejo pripoved.
V [[antika|antiki]], natančneje v dobi helenizma in pozne antične književnosti, je [[epistle|epistola]] pomenila izmišljeno pismo slavne osebnosti (npr. [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], pojavljala pa so se tudi pisma, ki so kazala notranjo povezanost (npr. Alkifronova Pisma na Heteri). V [[rimska književnost|rimski književnosti]] je imela epistola dve glavni funkciji: prva je bila izpostavljanje lastnega mnenja in pogleda na moralna in filozofska vprašanja ([[Horacij|Horacijeve]] ''Epistole''), druga pa je bila namenjena razvijanju romantičnih in sentimentalnih tem, največ ljubezenskih ([[Publij Ovidij Naso|Ovid]], ''Heroide'').V [[srednji vek|srednjem veku]] je poudarek na razvoju druge tradicije, v času renesanse pa oživi tudi prva. V [[17. stoletje|17. stoletju]] se obe tradiciji začneta uporabljati na načine, ki ju približajo [[epika|epskim]] oblikam: pisemski roman daje živost didaktičnim in komičnim zgodbam, primeren je za odkrivanje skrivnosti ženskega srca ([[Aphra Behn|Aphra Behn]],[[Love-Letters Between a Nobleman and His Sister]]) in daje občutek povezanosti v [[kronika|kronikah]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] se pisemski roman začne uporabljati za izražanje družbene kritike in v namene filozofskih razprav.
| |||