Fotoluminiscenca: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 9 leti
m
slovnica/tn. + pp.
m (slovnica/tn. + pp.)
'''Fluorescenca''' je fizikalni pojav, pri katerem je snov seva fotone z daljšo valovno dolžino, kot je valovna dolžina absorbiranega vzbujevalnega sevanja oz. pri katerem je energija sevanih fotonov manjša od absorbiranih fotonov. Razlog za to je ta, da fotoni ne prehajajo direktno v osnovno stanje, pač pa preko dveh ali več vzbujenih stanj.
[[Slika:Fluorescent minerals hg.jpg|right|thumb|225px|Zbirka različnih mineralov, ki so pod vplivom osvetlitve z UV-A, UV-B in UV-C žarkov fluorescirali.]]
Načeloma lahko fluorescira vsaka snov, pogoj pa je le nekaj ostro definiranih in razmakjenihrazmaknjenih energijskih stanj oz. da nimaodsotnost zveznega [[Emisijski spekter|emisijskega spektra]]. V slednjem primeru lahko ločena energijska stanja ustvarimo z dodatkom aktivatorjev. Barva fluoresirane svetlobe je seveda odvisna od vrste snovi, od kemične narave in koncentracije [[aktivator]]jevaktivatorjev ter vrste vpadnega sevanja. Tako [[antracen]] fluorescira vijolično pri obsevanju z UV žarki, z dodatkododatkom [[naftalin]]a pa zeleno. Organske snovi, kot so npr. [[človek|človeški]] [[lasje]] ali [[zobje]], fluorescirajo bledo modrikasto svetlobo. Povečini se vpadno sevanje pri vseh snoveh prenese s trki na molekule aktivatorjev, ki določajo sevano svetlobo.
[[Slika:Fluorescent lamps artistic.jpg|left|thumb|Za osvetlevanje večjih prostorov se danes standarno uporabljajo fluorescenčne svetilke.]]
 
Fluoresenca je praktično ena najbolj uporabnihnajuporabnejših vrst luminiscenc, saj je snov najlažje vzbuditi z obsevanjem. Zelo razširjena je uporaba navadnih [[fluorescenčna svetilka|fluorescenčnih svetilk]], ki oddajajo belo svetlobo, kar je posledica primerne kombinacije različnih aktivatorjev. Na enaki način delujejo moderne kompaktne fluorescenčne luči, ki pa vsebujejo [[živo srebro]] (Hg), vendar pa so energetsko zelo učinkovite. Slednji element vsebujejo tudi ulične svetilke, le da je element v plinastem stanju. Fluorescenca uporabljajo tudi v [[biokemija|biokemiji]] in [[medicina|medicini]] (za fluorescenčne [[mikroskop]]e, obarvanje in določanje [[celica|celic]], njihovih struktur in [[DNK]]) ter [[gemologija|gemologiji]], [[geologija|geologiji]], [[mineralogija|mineralogiji]] in [[sodna medicina|sodni medicini]].
 
== Fosforescenca ==
[[Slika:Luc Viatour phosphore poudre.jpg|right|thumb|Primer fosforescence belega fosforja.]]
'''Fosforescenca''' se od fluorescence razlikuje po tem, da absorbirano energije ne seva takoj. Počasnejše eminiranje fotonov je posledica zadrževanja elektronov v t. i. '''metastabilnih stanjih''', ki jih pa vzbujeni elektroni sčasoma preskakujejo ali prebadajo, da se absorbirana energija sprosti. Samo ime pa izvira od belega [[fosfor]]ja, ki v temi medlo svetlika, pri obsevanju z UV žarki pa intezivno.