Šifriranje sporočil: Razlika med redakcijama

'''Šifriranje sporočil''' je pretvorba (''šifriranje'') [[sporočilo|sporočila]] v tako obliko, da ga praviloma nepooblaščene osebe ne morejo razumeti.

Veda '''kriptografíja''' ali ''skrivnopisje'' ([[grščina|grško]] kryptós - ''skrit'' + gráphein - ''pisati'') je [[znanost|znanstvena]] [[veda]] o [[tajnost]]i, [[šifriranje|šifriranju]], zakrivanju sporočil in o razkrivanju šifriranih [[podatek|podatkov]]. Kriptografija pri tem uporablja [[jezikoslovje|jezikoslovne]] in [[matematika|matematične]] postopke. Osnovno sporočilo po navadi imenujemo čistopis ([[angleščina|angleško]] cleartext, plaintext), zašifrirano pa [[šifropis]] ali [[tajnopis]] (angl. ciphertext).

Originalni tekst se z uporabo nekega [[algoritem|algoritma]] in [[šifra|šifre]] pretvori v nerazumljiv niz znakov. Namen je, da vsebina sporočila ni razumljiva nepooblaščeni osebi, če tako sporočilo prestreže. Uporaba je razširjena v [[dilpomacija|diplomaciji]], [[oborožene sile|oboroženih silah]], [[obveščevalna dejavnost|obveščevalni dejavnosti]] in vedno pogosteje tudi v poslovnem svetu. Za šifriranje (izdelava šifriranega sporočila) in dešifriranje (pretvorba šifriranega sporočila v izvirni tekst) se danes uporabljajo računalniki. Računalniki so z razvojem algoritmov in podaljševanjem šifre postali nujni za odkrivanje algoritmov in šifer prestreženih tujih sporočil. Šifriranje sporočil se uporablja vsaj od antike naprej.