Menih: Razlika med redakcijama

dodanih 5.475 zlogov ,  pred 8 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 46.164.36.63 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MerlIwBot
(odstranjevanje celotne vsebine strani)
m (vrnitev sprememb uporabnika 46.164.36.63 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MerlIwBot)
[[Slika:Augustinermunk, Nordisk familjebok.png|thumb|Menih avguštinskega reda]]
'''Menih''' (tudi '''redovnik''', ker po navadi pripada določenemu [[cerkveni red|cerkvenemu redu]]) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. [[Bog]]u). Za [[ženska|ženske]] se uporablja izraz [[nuna]] ali redovnica. Glede na način življenja obstajata v osnovi dve vrsti menihov:
* [[puščavnik]]i (tudi eremiti, hermiti ali anahoreti živijo v samoti)
* [[cenobit]]i (iz [[grščina|gr.]] ''Koinos bios'' = skupno življenje; živijo v skupnosti).
 
== Meništvo v različnih [[verstvo|verstvih]] ==
 
=== [[Tradicija]] krščanskih Cerkva ===
 
[[Slika:Fra Angelico 031.jpg|110px|thumb|right|Sv. Benedikt]]
Krščanske Cerkve poznajo obe obliki meniškega življenja. Puščavniška oblika je starejša, izvira od učenja [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]] in je značilnejša za Vzhod ter pravoslavne Cerkve, medtem ko je cenobitska mlajša in jo je ustanovil [[Sveti Pahomij|sv. Pahomij Egiptovski]] v [[4. stoletje|4. stoletju]]. Učenje sv. Pahomija je kasneje dopolnil [[Sveti Vasilij|sv. Vasilij]], za njim pa v [[6. stoletje|6. stoletju]] še [[Sveti Benedikt|sv. Benedikt]] iz [[Nursija|Nursije]], ki je s svojimi somišljeniki živel v odmaknjenem [[samostan]]u na [[Monte Cassino|Monte Cassinu]]. Napisal je ti. [[Benediktovo pravilo]] (''Regula Benedicti''), ki služi kot osnova za [[redovno pravilo|redovna pravila]] mnogim cerkvenim redovom katoliške Cerkve (na čelu seveda z [[benediktinci]]). Sv. Benedikta prav zaradi njegovega prispevka imenujejo oče in zavetnik Zahodnega meništva. Krščanski menihi in nune ob vstopu v redovno življenje navadno podajo tri zaobljube: čistosti, uboštva in poslušnosti.
 
==== [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoliška Cerkev]] ====
 
Največ cerkvenih redov, tako ženskih kot [[moški]]h, obstaja v okviru rimokatoliške Cerkve. Večinoma so organizirani na cenobitični način - samostanska [[družina]] torej skupaj biva, dela in moli. Pomembno izjemo predstavljajo [[kartuzijani]], red iz konca [[11. stoletje|11. stoletja]], ki na svojstven način združuje samotarski in skupni način življenja. Kartuzijanski menihi, katerih zgornje število v posameznem samostanu je praviloma omejeno na [[13 (število)|13]] (zgled [[Kristus]]a in [[12 (število)|12]] [[apostol]]ov), namreč večino časa preživijo kot puščavniki vsak v svoji celici (majhni dvonadstropni hišici vzdolž t.i. [[veliki križni hodnik|velikega križnega hodnika]]), kjer delajo, [[molitev|molijo]], jedo in spijo, srečujejo pa se zgolj na skupnih molitvah v [[cerkev (zgradba)|cerkvi]], ob [[praznik|prazničnih]] dneh na skupnem [[kosilo|kosilu]] in na nedeljskih sprehodih v naravi.
 
Za vstop v katerikoli cerkveni red mora menih ali nuna dokazati svojo pripravljenost na različne načine, predvsem pa mora prestati preizkusno dobo ali [[noviciat]], ki od reda do reda traja različno dolgo, po navadi pa okoli leta dni. Nato lahko poda začasne [[zaobljuba|zaobljube]], ki ga zavezujejo praviloma za tri leta. Te lahko po preteku obnovi, a največ dvakrat. To tedaj pomeni že 10 let življenja pod zaobljubo (leto noviciata plus tri krat po tri leta začasnih zaobljub). Vsakokrat, ko poteče preizkusna doba, lahko [[novic]] bodisi odide ali pa poda večne zaobljube, ki ga zavezujejo do [[smrt]]i. S tem dejanjem postane polnopravni član redovne skupnosti.
 
Omembe vredna je še delitev menihov na:
* brate ali [[frater|fratre]]
* [[pater|patre]]
 
Patri ([[latinščina|latinsko]] ''pater'' = oče) so [[posvečenje|posvečeni]] v [[duhovnik]]e, torej menihi-duhovniki, medtem ko bratje (tudi laiki, laični bratje) nimajo mašniškega posvečenja. So torej menihi, saj so podali redovne zaobljube, niso pa duhovniki in ne smejo [[maša|maševati]].
 
==== Pravoslavne Cerkve ====
 
V pravoslavni Cerkvi obstaja le en meniški red (red sv. Vasilija), čeprav meništvo sicer ni redko. Razlogi ležijo v zgodovinskih okoliščinah - delno v določilih 4. [[Ekumenski koncil|vesoljnega cerkvenega zbora]] v [[Kalcedon]]u (ali Halkedonu, antičnem mestu pri Bosporju) leta [[451]], ki daje [[škof]]u izključno pravico dovoliti ali odkloniti prošnjo za ustanovitev novega samostana na ozemlju njegove [[škofija|škofije]], delno pa najbrž v dejstvu, da so nekatere od pravoslavnih Cerkva v zgodovini delovale v islamskih državah in so bile tako do neke mere omejene v razvoju.
 
 
== Glej tudi ==
 
* [[Cerkveni red|Cerkveni redovi]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|menih|Menih}}
 
[[Kategorija:Verski poklici]]
[[Kategorija:Krščanski nazivi]]
[[Kategorija:Menihi|*]]
 
[[als:Mönch]]
[[be:Манах]]
[[bg:Монах]]
[[bo:བཙུན་པ།]]
[[br:Manac'h]]
[[ca:Monjo]]
[[cs:Mnich]]
[[cy:Mynach]]
[[da:Munk]]
[[de:Mönchtum]]
[[el:Μοναχός]]
[[en:Monk]]
[[eo:Monaĥo]]
[[es:Monacato]]
[[et:Munk]]
[[eu:Monakotza]]
[[fi:Munkki (uskonto)]]
[[fiu-vro:Muuk]]
[[fr:Monachisme]]
[[fy:Muonts]]
[[ga:Manach]]
[[gl:Monxe]]
[[hr:Redovnik]]
[[ia:Monacho]]
[[id:Biarawan]]
[[is:Munkur]]
[[ja:修道士]]
[[ko:수사 (기독교)]]
[[la:Monachus]]
[[lt:Vienuolis]]
[[mk:Монах]]
[[ms:Rahib]]
[[nl:Monnik]]
[[no:Munk]]
[[nrm:Mouène]]
[[pl:Zakon mniszy]]
[[pt:Monge]]
[[ru:Монах]]
[[sh:Redovnik]]
[[simple:Monk]]
[[sk:Mních (životný štýl)]]
[[sv:Munk]]
[[sw:Mmonaki]]
[[ta:துறவி]]
[[th:นักพรต]]
[[tr:Keşiş]]
[[uk:Чернець]]
[[zh:修士]]