NeRešitev glede na že omenjenoza naraščajočo odpornost bakterij proti antibiotikom pabi lahko pomeni virusi, seki rešitevso najdeprisotni v naravi. Za vsako poznano bakterijo na našem planetplanetu namreč obstaja mnogo bakteriofagov, ki iščejo bakterije in jih uporabijo za hranilo, s čimer jih uničujejo. Kljub temu, da so se bakterije ves čas svojega obstoja razvijale, so se tem spremembam navkljub in pravočasno izpopolnjevali tudi bakteriofagi, kar za antibiotike ne moremo trditi.
Še najzanimiveje pa je, kar se tiče virusov nasploh, da zZ virusi lahko zdravimo ne samo bakterijske,poleg ampakbakterijskih tudi virusne bolezni. Te preprečujemo s [[cepljenje (medicina)|cepljenjem]], s katerim povečujemo odpornost gostitelja. Uporablja se več načinov cepljenja, verjetno pa je najbolj poznano cepljenje, pri katerem na različne načine pridobivamo oslabljene viruse, ki jih vbrizgamo v telo, kar omogoča nastanek [[imunost]]i. Na primer, osebe cepljene proti virusu [[rumena mrzlica|rumene mrzlice]] s to vrsta cepivom so pred to boleznijo varnezaščitene zavse vednoživljenje.
Že iz primera virusov je torej razvidno, da seVirusi v naravi vseskozipredstavljajo pojavljajotorej dobrekoristi in slabe oz. koristnenevarnosti in nekoristne stvari ter bitja. Na nas samih pa je,z daustreznim tonačinom dobrojih prepoznamolahko izkoristimo v svoj prid.<ref>Karl Thiel. (januar, 2004) Old dogma, new tricks-21st Century phage therapy. Nature Biotechnology, str. 31–36.</ref>
