Wikipedija

Bitka pri Sisku: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Engelbert (pogovor | prispevki)
66.980 urejanj
m gt
IP 213 (pogovor | prispevki)
17.898 urejanj
pp
Vrstica 6:
|date=22. junij, 1593
|place=[[Sisak]], centralna [[Hrvaška]]
|result=Habsburškahabsburška zmaga
|combatant1={{flagicon|Ottoman Empire|1453}} [[Osmansko cesarstvo]]
|combatant2=[[Slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|25px]] [[Habsburška monarhija]]<br>[[Slika:CoA of the Kingdom of Croatia.svg|25px]] [[Kraljevina Hrvaška (Habsburg)|Kraljevina Hrvaška]]<br> [[Slika:Flag of Krain.svg|25px]] [[Vojvodina Kranjska]]
|commander1=Hasan PashaPaša Predojević ("Telli Hasan Paša")
|commander2=Ruprecht von Eggenberg<br>TomaTomaž Erdödy<br>Andrej Turjaški
|strength1= 12.000
|strength2=5.800
Vrstica 17:
}}
[[Slika:Sisak Fortress.jpg|thumb|right|250px|[[Grad Sisak|Siški Stari grad]], [[trdnjava]] ob ustju [[Kolpa|Kolpe]] v [[Sava|Savo]], kjer se je odigrala bitka]]
'''Bitka pri Sisku''' leta [[1593]] je bila pomembna zmaga za [[kristjani|krščanske]] sile nad [[OtomanskiOsmanski imperij|otomanskoosmansko]] vojsko.
 
Bitka se je odvijala pri današnjem [[Sisak|Sisku]] ([[Hrvaška]]). Vodja [[Turki|turških]]osmanskih enot je bil [[Hasan paša Predojević|Hasan paša Predojević]], medtem ko je [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarske]] sile vodil [[AvstrijaHabsburška monarhija|avstrijski]] [[general]] baron [[Ruprecht Eggenberg|Ruprecht von Eggenberg]].
 
Bitka je povrnila ravnotežje vojaških sil na [[Balkan|zahodnem Balkanu]], glavnina osvajalnih turškihosmanskih sil pa se je usmerila na sever v [[Srednja Evropa|srednjo Evropo]] in proti [[Dunaj]]u. S to bitko so se končali močnejši [[turški vpadi|osmanski vpadi]] na ozemlje [[Vojna krajina|Vojne krajine]], [[Kranjska|Kranjske]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]. S tem se je razbremenila tudi vojaška vloga slovenskih dežel, [[habsburška monarhija]] pa je utrdila položaj na tem območju.
 
== Uvod ==
Potem, ko je turškiosmanski [[sultan]] [[Murat III.]] leta [[1590]] sklenil mir s [[Perzija|Perzijo]], so se na zahodnem Balkanu po nekaj letih zatišja zopet pričeli večji spopadi in vdori Turkovosmanskih čet na to ozemlje. [[Cesar]] [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] je zato na turškiosmanski dvor v [[CarigradIstanbul]] poslal poslance, ki so [[29. november|29. novembra]] dosegli premirje, ki naj bi trajalo 8osem let. Naslednje leto, pod pritiskom vojaških krogov na Muratovem dvoru, je sultan za poveljnika turškihosmanskih sil na tem območju imenoval Hasana pašo Predojevića, ki je bil znan po bojevitosti in osvajalnih pohodih. Po nekaj zmagah [[Hrvaška|hrvaškega]] [[ban]]a [[Tomaž Erdõdy|Tomaža Erdõdyja]] (Toma Bakač) nad njegovimi četami je turškemuosmanskemu poveljniku uspelo zasesti pomembno utrdbo [[Bihać]] na poti proti zahodu. Na levem bregu [[Kolpa|Kolpe]] je dal leta [[1592]] zgraditi [[utrdba|trdnjavo]] ''Yeni Hisar'' (kasnejša [[Petrinja]]), od koder je načrtoval napad na [[Sisak]].▼
 
Gradnja trdnjave Sisak se je začela že leta [[1544]] in bila končana v nekaj letih. Finančna sredstva in orožje so ji zagotovile predvsem [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] dežele. Kasneje je na območju med [[Karlovac|Karlovcem]], ustanovljenim [[1579]], in Siskom nastal niz manjših utrdb in opazovalnic, imenovan ''Kolpska krajina''.▼
▲Potem, ko je turški [[sultan]] [[Murat III.]] leta [[1590]] sklenil mir s [[Perzija|Perzijo]], so se na zahodnem Balkanu po nekaj letih zatišja zopet pričeli večji spopadi in vdori Turkov na to ozemlje. [[Cesar]] [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] je zato na turški dvor v [[Carigrad]] poslal poslance, ki so [[29. november|29. novembra]] dosegli premirje, ki naj bi trajalo 8 let. Naslednje leto, pod pritiskom vojaških krogov na Muratovem dvoru, je sultan za poveljnika turških sil na tem območju imenoval Hasana pašo Predojevića, ki je bil znan po bojevitosti in osvajalnih pohodih. Po nekaj zmagah [[Hrvaška|hrvaškega]] [[ban]]a [[Tomaž Erdõdy|Tomaža Erdõdyja]] (Toma Bakač) nad njegovimi četami je turškemu poveljniku uspelo zasesti pomembno utrdbo [[Bihać]] na poti proti zahodu. Na levem bregu [[Kolpa|Kolpe]] je dal leta [[1592]] zgraditi [[utrdba|trdnjavo]] ''Yeni Hisar'' (kasnejša [[Petrinja]]), od koder je načrtoval napad na [[Sisak]].
 
▲Gradnja trdnjave Sisak se je začela že leta [[1544]] in bila končana v nekaj letih. Finančna sredstva in orožje so ji zagotovile predvsem [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] dežele. Kasneje je na območju med [[Karlovac|Karlovcem]], ustanovljenim [[1579]], in Siskom nastal niz manjših utrdb in opazovalnic, imenovan ''Kolpska krajina''.
 
== Priprave ==
Zaradi neuspehov na bojišču je bil na čelo krščanskih sil postavljen [[Ruprecht Eggenberg]]. [[27. april]]aaprila [[1593]] je bil razglašen odlok o napotitvi deželnih vojska v [[Vojna krajina|Vojno krajino]].▼
 
Na ozemlju med [[Zagreb]]om in Siskom se je junija 1593 zbrala krščanska vojska na čelu s Tomažem Erdõdyjem, ki je poveljeval hrvaškim četam, Ruprecht Eggenberg je poveljeval nemškim četam, [[Andrej Turjaški]] pa je poveljeval slovenskimkranjskim četam, vsega skupaj približno 5000 mož. Utrdbo Sisak je branilo okoli 800 mož.▼
▲Zaradi neuspehov na bojišču je bil na čelo krščanskih sil postavljen [[Ruprecht Eggenberg]]. [[27. april]]a [[1593]] je bil razglašen odlok o napotitvi deželnih vojska v [[Vojna krajina|Vojno krajino]].
▲Na ozemlju med [[Zagreb]]om in Siskom se je junija 1593 zbrala krščanska vojska na čelu s Tomažem Erdõdyjem, ki je poveljeval hrvaškim četam, Ruprecht Eggenberg je poveljeval nemškim četam, [[Andrej Turjaški]] pa je poveljeval slovenskim četam, vsega skupaj približno 5000 mož. Utrdbo Sisak je branilo okoli 800 mož.
 
== Bitka ==
 
[[Slika:Bitka pri Sisku 1593-Valvasor.jpg|thumb|right|250px|Upodobitev bitke na Valvasorjevem bakrorezu iz 16. stoletja]]
Obleganje Siska se je začelo z utrjevanjem položajev turškeosmanske vojske, ki je štela približno 12000 mož, na desnem bregu Kolpe [[15. junij]]ajunija 1593. Glavnina krščanske vojske se je potem, ko utrdba ni mogla več dolgo zdržati pritiskov turškeosmanske vojske, pomaknila proti Sisku. Hasan paša se je zato z večino svoje vojske prestavil na levi breg Kolpe.
 
Dne [[22. junij]]ajunija, na dan [[Sveti Ahac|sv. Ahaca]], se je začela odločilna bitka. Po začetnem neuspešnem napadu hrvaških sil je Andrej Turjaški s svojimi in nemškimi strelci zaustavil turškiosmanski protinapad in jih potisnil proti Kolpi. Hkrati so s pomočjo posadke v utrdbi zavzeli majhen most čez reko Kolpo ter tako presekali pot turškiosmanski vojski pri njenem umiku. TurkomOsmanom tako ni preostalo drugega kot da poskušajo preplavati reko. Večina jih je pri tem utonila, med drugim tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Ostanek turškeosmanske vojske se je razbežal po pokrajini in za sabo pustil veliko količino orožja in hrane, ki so si ga pripravili za obleganje.
 
== Epilog ==
Vest o zmagi nad TurkiOsmani je odmevala po vsej krščanski Evropi. Oglasili so se [[papež Klemen VIII.]], cesar Rudolf II. in [[Španija|španski]] [[kralj]] [[Filip II. Španski|Filip II.]], ki so dali priznanje poveljnikom krščanske vojske. ▼
 
Poraz turškeosmanske vojske je povzročil [[Avstrijsko-turška vojna (1593-1605)|vojno]] med OtomanskimOsmanskim imperijem in habsburškim cesarstvomHabsburžani, ki je trajala vse do leta [[1606]].▼
▲Vest o zmagi nad Turki je odmevala po vsej krščanski Evropi. Oglasili so se [[papež Klemen VIII.]], cesar Rudolf II. in [[Španija|španski]] [[kralj]] [[Filip II. Španski|Filip II.]], ki so dali priznanje poveljnikom krščanske vojske.
 
▲Poraz turške vojske je povzročil [[Avstrijsko-turška vojna (1593-1605)|vojno]] med Otomanskim imperijem in habsburškim cesarstvom, ki je trajala vse do leta [[1606]].
 
== Zanimivosti ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Bitka_pri_Sisku«