'''Polonice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Coccinellidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[hrošči|hroščev]], v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[žuželke|žuželk]]. To so najprepoznavnejše žuželke med [[kukujoidi]], predvsem na račun živobarvnih '''pikapolonic''', ki so splošno znane po tem, da [[plenilec|plenijo]] žuželke, ki [[parazit|zajedajo]] na kulturnih rastlinah. Vendar pa nimajo vse polonice pikastega vzorca, zaradi česar je »polonica« ustreznejše ime za predstavnike družine Coccinellidae.
== Telesne značilnosti ==
[[Slika:Lady_beetle_taking_flight.jpg|thumb|left|Polonica z iztegnjenimi krili]]
V splošnhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhem so polonice hrošči s telesom kroglaste oblike, pri katerih je glava ob pogledu od zgoraj deloma zakrita pod ščitom (''pronotum'') [[oprsje|oprsja]]. Izjema so le predstavniki [[rod (biologija)|rodov]] ''Coccidula'' in ''Rhyzobius'', katerih telo je podolgovato. [[Obustni aparat|Obbbbbbbbustne okončine]] so izoblikovane v grizalo, poleg njih pa so na glavi še kratke kijaste [[tipalnica|tipalnice]] in normalno razvite [[sestavljeno oko|sestavljene oči]]. Na zunaj so KTAlahko zelo podobne [[lepenci|lepencem]] (hroščem iz družine Chrysomelidae), od katerih jih najzanesljiveje ločimo po stopalcih nog. Ta so pri polonicah v osnovi zgrajena iz štirih členov, vendar je tretji člen zelo majhen, tako da so na zunaj vidni le trije členi. Noge so sicer zelo kratke, pogosto se jih od zgoraj sploh ne vidi. Vzorec na pokrovkah je lahko listast, pikast ali enobarven. Je zelo variabilen in oblika ter barva nista zanesljiva znaka za določanje vrst polonic.
[[Ličinka|Ličinke]] so podolgovate, poraščene z mnogo majhnimi trni. Pogosto imajo živobarvne črte ali pike. Njihove obustne okončine so prav tako preoblikovane v grizalo.
== Življenje ==
[[Slika:Ladybird May 2008-1.jpg|thumb|left|Ličinka]]
Samica izleže [[jajce|jajčeca]] v skupinah po nekaj deset in jih nalepi na rastlino. Med njimi so tudi neoplojena jajčeca, ki predstavljajo rezerven vir hrane za ličinke. Število neoplojenih jajčec v skupini je večje, kadar je plena malo.<ref>{{cite journal |quotes=no |author=J. Perry & B. Roitberg |year=2005 |title=Ladybird mothers mitigate offspring starvation risk by laying trophic eggs |journal=Behavioral Ecology and Sociobiology |volume=58 |pages=578–586}}</ref> V roku enega tedna se izležejo ličinke, ki se pričnejo prehranjevati z drugimi manjšimi žuželkami. Stadij ličinke traja okoli dva tedna, nato se žival [[buba|zabubi]] (buba je nepremična) in [[preobrazba (biologija)|preobrazi]] v odraslo žival.
Živa barva odraslih živali sporoča plenilcem, da so polonice neužitne. Ob napadu namreč iz nožnih sklepov izločajo smrdečo [[hemolimfa|hemolimfo]], ki vsebuje oljnat rumenkast [[toksin]] in s tem odvrne napadalca. Temu pojavu pravimo refleksna krvavitev (''[[avtohemoragija]]'').
Nekatere vrste se pozimi iz krajev z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]] selijo v toplejše kraje, druge pa tvorijo velike roje, ki [[hibernacija|hibernirajo]] na ustreznem mestu, največkrat pod [[lubje]]m ali v [[rastlinski opad|rastlinskem opadu]]. Ponekod lahko ti roji predstavljajo nevšečnost, kadar rinejo v človeška bivališča. V krajih z zmernim podnebjem se letno izmenjata ena ali dve generaciji.
== Ekologija ==
[[Slika:P-14_lady_beetle.jpg|thumb|Polonica jé listno uš]]
Skoraj vse vrste so plenilske, prehranjujejo se z drugimi žuželkami z mehkim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]]. Najbolj so znane po tem, da požrejo veliko število [[listne uši|listnih uši]], tako ličinke kot odrasle živali. Ob velikih [[populacija (biologija)|populacijah]] listnih uši se lahko tudi polonice zelo namnožijo.
Pogosto jih uporabljajo kot sredstvo za [[biološka kontrola škodljivcev|biološko kontrolo škodljivcev]] v [[vrt]]ovih in na [[polje (kmetijstvo)|poljih]], v ta namen so določene vrste polonic načrtno naseljevali na ta območja. Eden najuspešnejših primerov biološke kontrole škodljivcev sploh je bila naselitev polonice vrste ''Rodolia cardinalis'' v kombinaciji z [[parazit|zajedavsko]] [[prave muhe kratkorožke|muho]] za kontrolo invazivnega [[kaparji|kaparja]], ki je delal škodo v nasadih [[citrus]]ov v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Vendar pa lahko pride pri tovrstnih poskusih tudi do težav, saj se naseljene polonice prehranjujejo tudi z drugimi žuželkami, poleg tega pa lahko izrinejo avtohtone vrste polonic. Zaradi koristi za človeka je v mnogih kulturah razširjena [[vraža]], da polonice prinašajo srečo.
== Sistematika in evolucija ==
[[Fosil]]nih ostankov polonic je malo, najzgodnejši so primerki iz [[jantar]]ja, ki ga datirajo v [[terciar]], zaradi česar je preučevanje sistematike družine težavno. Po trenutno veljavni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|klasifikaciji]] delimo družino na 7 poddružin, te pa nadalje na okoli 360 [[rod (biologija)|rodov]].
V [[Slovenija|Sloveniji]] poznamo okoli 60 vrst polonic, vendar pa je ta skupina žuželk pri nas slabo raziskana in je število vrst verjetno višje. Najbolj prepoznavni med njimi sta [[pikapolonica]] ([[sedempikčasta polonica]], ''Coccinella septempunctata'') in [[dvopikčasta polonica]] (''Adalia bipunctata'').
* Chinery M. (1993). ''Field guide: Insects of Britain and Northern Europe'' (3rd Edition). London: HarperCollins Publishers. ISBN 0-00-219918-1 {{COBISS|ID=51755265}}
* Grimaldi D. in Engel M.S. (2005). ''Evolution of the Insects''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521821495 {{COBISS|ID=55898625}}
* Gullan P.J. in Cranston P.S. (2005). ''The Insects - an outline of entomology'' (3rd. edition). Blackwell publishing. ISBN 1-4051-1113-5 {{COBISS|ID=427253}}
* Sket B. s sod (ur.) (2003). ''Živalstvo Slovenije''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0410-4 {{COBISS|ID=123099392}}
* Triplehorn C.A. in Johnson N.F. (2005). ''Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects'' (7th Edition). Belmont: Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-03-096835-6 {{COBISS|ID=1573286}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikispecies|Coccinellidae}}
{{Kategorija v Zbirki|Coccinellidae}}
- {{ikona en}}
* {{ITIS|ID=114329|taxon=Coccinellidae}}
* [http://www.tolweb.org/Coccinellidae Polonice] na straneh [http://www.tolweb.org Tree of Life Web Project]
* Weeden, C.R., Shelton A.M., Hoffman M.P.: [http://www.nysaes.cornell.edu/ent/biocontrol/predators/ladybintro.html Lady Beetles] Biological control: a guide to natural enemies in North America. Cornell University.
