Klavirska harmonika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Kugi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Fisarmonica nera a piano.png|thumb|right|Primer klavirske harmonike italijanskega proizvajalca [[Pigini]]]]
 
'''Klavirska harmonika''' je vrsta [[Harmonika|harmonike]], za katero so značilne črno-bele tipke, kot pri [[klavir]]ju, ter basovski gumbi.
 
Klavirske harmonike so nastale konec [[19. stoletje|19. stoletja]].. Sestavljajo jo črno-bele tipke, ki so lahko koščene ali iz navadnega lesa. Ima od 2-16 registrov, ki spreminjajo zvok harmonike. Zrak dovajamo s pomočjo meha. Z močjo vlečenja meha tudi uravnavamo glasnost(moč pritiska na same tipke ni pomembna). Večina harmonik ima pasove na zgornji in spodnji strani za zapiranje in odpiranje meha. Na levi strani ima harmonika od 40-120 basov. Ohišje je iz lesa. Igramo jo lahko samostojno, v orkestru, komornih skupinah ali korepetitivno.Klavirska harmonika je eden glavnih inštrumentov alpskega stila narodnozabavne glasbe.
 
Sestavljene so iz več delov, kot so:
- melodijska omarica
- meh (uravnava tlak zraka v harmoniki)
- basovska omarica
- ostala oprema (jermena, po želji-mikrofon ali pa MIDI)
 
Na kratko pa si oglejmo princip delovanja melodijske in basovske omarice.
Na melodijski omarici so pritrjene, zgoraj omenjene ˝klavirske˝ tipke, katere nam s pritiskom dajo določen ton. Le-tega dosežemo s pritiskom na tipko/e, s katerim odpremo loputico v melodijski omarici in s tem omogočimo dostop zraka do glasilk, ki so prav tako vgrajene v melodijski omarici. Na njej najdemo tudi registre, s katerimi lahko spreminjamo barvo tona. Število registrov in število basov pa vpliva na velikost harmonike.
Basovska omarica je prav tako, kakor melodijska omarica narejena iz lesa. Basovski ton zazveni na enak postopek, kakor melodijski ton v melodijski omarici. Na basovski omarici pa imamo iz strani poseben gumb za meh. Če pritisnemo na ta gumb sprostimo meh in ga je enostavno vleči in potiskati. Ta gumb uporabljamo takrat, ko nam še nekaj meha ostane neporabljenega.
 
Glede na število basov poznamo:
- 60 basno harmoniko (namenjena otrokom in začetnikom)
- 80 basno harmoniko
- 96 basno harmoniko
- 120 basno harmoniko
 
Klavirska harmonika je v Sloveniji najbolj priljubljena na Gorenjskem in Koroškem. Pri nas ni tako razširjena kot diatonična harmonika, je pa bolj priljubljena v Avstriji, Nemčiji, Švici in v Italiji na Tirolskem. Pojavlja se tudi v različnih koncih sveta, kjer so priseljenci iz omenjenih držav, predvsem ZDA in Avstralija.
V narodnozabavni glasbi se v večini pojavlja samo v kvintetih.
 
 
Zelo je znana harmonika, ki so jo leta [[1907]] iz [[Slonovina|slonovih kosti]] izdelali za ruskega carja.