Pismenost: Razlika med redakcijama

ŠtevilniAnalitiki analitiki jemljejoimajo stopnjo pismenosti države ali regije kot glavno merilo pri določanju vrednosti [[človeški kapital|človeškega kapitala]], saj je pismene ljudi ceneje izučiti kot nepismene.; Višjavišja pismenost pa pomeni tudi več priložnosti za zaposlitev in dostop do višjih ravni [[izobraževanje|izobraževanja]].

Stopnja nepismenosti na Slovenskem je v [[18. stoletje|18. stoletju]] znašala približno 97 odstotkov. S splošno šolsko naredbo iz leta 1774, ko je šolanje postalo obvezno, pa je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligerane manjšine. Tako je leta 1870 v šolo hodil že vsak sedmi otrok - stopnja nepismenosti je znašala 60 %. Leta 1887 se je šolal že vsak tretji otrok, stopnja nepismenosti pa se je iz leta v leto manjšala. Leta 1880 je znašala 39 %, ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] 25 %. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] je stopnja padla že na 15 %, kar je bilo približno 270. 000 [[prebivalstvo|prebivalstva]]. Zadnji [[popis prebivalstva|popis prebivalstva]], ki je spraševal o pismenosti oziroma nepismenosti je bil leta 1991. TaTedaj je prišel dobilo ugotovitevugotovljeno, da je med ljudmi, starimi 10 let ali več, takrat bilo nepismenih približno 0,44 odstotka, kar je približno 7559 ljudi.; Odženskega teganepismenega prebivalstva je bilo 3035 moškega prebivalstva, kar znašaza 0,41 % in 4524 ženskega prebivalstva, kar je 0,5 %več. Vprašanje o pismenosti je bilo postavljeno samo osebam, ki so dokončale manj kot 3 razrede [[osnovna šola|osnovne šole]]. Popisovalec je odgovor vpisal na osnovi izjave popisane osebe, pri tem pa je veljalo, da je pismen tisti, ki zna brati in napisati sestavek iz vsakdanjega življenja oz. tisti, ki zna prebrati in napisati pismo.

Evropsko povprečje nepismenosti je bilo že od nekdaj bolj ugodnejeugodnejše. Leta 1770 je bila stopnja nepismenega prebivalstva izmerjena na 85 odstotkov. Tri desetletja pozneje (1780) je bilo nepismenega prebivalstva za 60 %, leta 1870 za 25 % in na začetku 20. stoletja za 10 %, kar je približno za 5 % manj kot na Slovenskem.

*Miran Hladnik, ''Biti pismen danes'', 2007. {{COBISS|ID=35814754}} [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/pismenost.html|''Biti pismen danes'']