Tridesetletna vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jezik, viri. |
|||
Vrstica 11:
V 16. stoletju so bile najmočnejše države v Evropi Anglija, ki je bila pomorska velesila, Francija, ki se je vso drugo polovico stoletja morala ukvarjati z notranjimi verskimi spori, Španija in Sveto rimsko cesarstvo. Slednjega so obvladovali španski in avstrijski [[Habsburžani]]. Ob robovih njihovega imperija so se na zahodu borili za svojo neodvisnost Nizozemci, na vzhodu pa je na Češkem že od 15. stoletja tlel [[Husiti|husitski]] nemir, naperjen proti Katoliški cerkvi in od 1526 tudi proti Habsburžanom, ki so tedaj nasledili češko krono.
V cesarstvu samem so se verskemu odporu proti papežu pridružili nekateri deželni gospodje, ki so se skušali otresti cesarske nadvlade. [[Augsburški verski mir]] je 1555 le delno zgladil nasprotja, ko je [[Luteranstvo|luteranske]] zemljiške gospode v pravicah izenačil s [[Katolištvo|katoliškimi]]. Cerkveni [[knez]]i, ki so se spreobrnili v protestantizem, pa bi morali svoje fevde vrniti. Verski mir tudi ni obravnaval drugih [[Protestantizem|protestantskih veroizpovedi]], ki so bile še naprej prepovedane. To je najbolj prizadevalo [[Kalvinizem|kalviniste]], ki so imeli središče v
Cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] in [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijan II.]] sta krhko zatišje vzdrževala tako, da določil odvzema posesti nista izvajala in sta skrbela predvsem za politično ravnotežje v cesarstvu. [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]], ki je zavladal 1576, pa je s pregonom nadškofa in volilnega kneza [[Köln]]a 1583 prvič udejanil sporno odločbo. Zaplet se je začel poglabljati 1607, ko je po izzivanju katoličanov v protestantskem mestu [[Donauwörth]] Rudolf II. dopustil, da je katoliški bavarski vojvoda [[Maksimilijan I. Bavarski|Maksimilijan I.]] z vojsko zavzel mesto in ga priključil [[Bavarska|Bavarski]]. Da bi se zaščitili pred nadaljnimi takšnimi ekscesi, so se protestantski državni stanovi pod vodstvom volilnega palatina [[Friderik V. Pfalški|Friderika V. Pfalškega]] 1608 združili v ''auhausensko unijo''. Katoliški državni knezi so naslednje leto odgovorili z ustanovitvijo ''katoliške zveze'', ki jo je vodil Maksimilijan I. Bavarski.
Najhuje so se verska nasprotja kazala na [[Češka|Češkem]]. V Broumovu so 1611 zaprli protestantsko cerkev, zgrajeno na posesti katoliškega gospoda, 1614 so eno v Hrobu celo porušili. Politična nasprotja so se zaostrila, ko je 1617 cesar [[Matija I. Habsburški|Matija]], ki je bil brez otrok, stanovom vsilil za češkega kralja bratranca [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda]] (ki ga je določil tudi za svojega cesarskega naslednika). Ferdinand je takoj uvedel politiko popolnega avstrijskega nadzora, ki naj bi spodkopala protestantizem. Uvedel je cenzuro, katoliki so bili izključeni iz javnih služb in več protestantskih ustanov razglasil za nezakonite. Nezadovoljstvo z njegovimi ukrepi je pripeljalo do incidenta, imenovanega druga praška [[defenestracija]]: predstavniki protestantskih stanov so 18. maja 1618 vdrli v praški grad in po prepiru vrgli s tretjega nadstropja dva cesarska namestnika in njunega pisarja (ker so padli v blato obrambnega jarka, se niso poškodovali). To je bilo hkrati znamenje za upor čeških protestantskih stanov proti habsburški katoliški oblasti.
== Češki upor in širitev vojne v Nemčijo (1618–23) ==
| |||