Mesrop Maštoc: Razlika med redakcijama

Mesrop je v tem času v okrožju [[Golthn]] (dolina [[Araks]]a) spreobračal [[pogan]]e v [[krščanstvo]], pri čemer je imel precej težav, ker ljudje niso razumeli obstoječih besedil, največ v [[sirščina|sirščini]]. Zato se je odločil, da bo zasnoval pisavo, ki bo v nasprotju s pisavami jezikov okoliških narodov, ki so se do takrat uporabljale, obsegala vse glasove armenskega jezika. [[Patriarh]] Izak in kralj [[Vramšapuh]] (ki je leta [[394]] nasledil brata Chosroesa III.) sta mu pri tem projektu obljubila vso podporo. Do končne oblike [[armenska abeceda|armenske abecede]] je prišel po nasvetih [[Mezopotamija|mezopotamskega]] [[škof]]a Daniela in [[Samosata|samosatskega]] meniha [[Rufinus]]a. Najbolj je razširjeno mnenje, da je prilagodil [[grščina|grško]] abecedo, nekateri, npr. [[Lenormant]], pa so prepričani, da je abecedo izpeljal iz [[zend]]a. Za rojstno letnico te nove abecede velja leto [[406]], kar je pomenilo začetek armenske [[književnost]]i in preprečilo asimilacijo [[Armenci|Armencev]] s sosednjimi ljudstvi. Njegova abeceda (ki so jo v [[12. stoletje|12. stoletju]] dopolnili z nekaj dodatnimi črkami) se uporablja še danes. Do uvedbe »[[arabske številke|arabskih številk]]« se je uporabljala tudi za zapis [[armenske številke|števil]].

 

Mesrop je po deželi, začenši z vzhodno Armenijo, ustanavljal šole, kjer so poučevali novo abecedo. Izak je kmalu dosegel, da mu je bizantinski [[cesar]] [[Teodozij mlajši]] to dovolil tudi v zahodni Armeniji. Poleg tega je s prilagoditvijo abecede njihovim jezikom sodeloval tudi pri pokristjanjevanju [[Gruzinci|Gruzincev]], [[Kavkaški Albanci|Kavkaških Albancev]] in [[Aguangki|Aguangkov]]. Svoje učence je poslal v [[Konstantinopel]], [[Edesa|Edeso]], [[Antiohija|Antiohijo]] in [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], da bi študirali [[grščina|grščino]] in prinesli nekaj najpomembnejših del grške književnosti. Leta [[411]] je Izak dokončal prvi prevod [[Biblija|Biblije]], ki pa je bil nepopoln in šele leta [[434]], ko so iz Konstantinopla in Aleksandrije pridobili dodatne izvode, je bil dopolnjen do te mere, da ga še danes uporablja [[armenska apostolska cerkev]]. Prevedli so tudi sklepe s prvih treh [[koncil]]ov v [[Nikeja|Nikeji]], Konstantinoplu in [[Efez]]u ter dela grških očetov. Kar nekaj izvirnikov slednjih besedil se je do danes izgubilo in njihovo vsebino poznamo ravno po zaslugi prevodov v [[armenščina|armenščino]].