* skrb za učenje slovenščine in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]] na tedanji [[srednja šola|srednji]], [[meščanska šola|meščanski]] in [[ljudska šola|ljudski šoli]].
Prvo glasilo SDS je bilbilo ''[[Slovenski jezik (revija)|Slovenski jezik]]'', ki je izhajal od leta 1938 do 1941. Tega leta je društvo prenehalo delovati, nato pa se je leta 1945 obnovilo. Spremenilo se je samo to, da sta del predvojnih društvenih načrtov prevzela [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] in [[Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije]] oz. [[Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije]]. Društveno glasilo je začelo ponovno izhajati leta 1948 kot ''[[Slavistična revija]]'', leta 1955 pa je začel izhajati strokovno-pedagoški mesečnik ''[[Jezik in slovstvo]]''. V [[Maribor]]u je v petdesetih letih 20. stoletja začela delovati prva podružnica SDS, na podeželju pa so bili ustanovljeni strokovni aktivi, ki so krepili stanovsko zavest. Nagradam iz [[Kidrič-Prijateljev sklad|Kidrič-Prijateljevega sklada]] za najboljša literarnozgodovinska slovenistična dela se je leta 1958 pridružil še [[Nahtigal-Ramovšev sklad]] za jezikoslovna dela.
V začetku šestdesetih let so v okviru Društva nastale podružnice v [[Celje|Celju]], [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Koper|Kopru]], [[Kranj]]u, [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Jesenice|Jesenicah]] in v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] ter literarnozgodovinska, lingvistična in pedagoška sekcija, ki naj bi z znanstvenim delom podprle ''Jezik in slovstvo'' in ''Slavistično revijo''.
