Papež Leon I.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
v delu |
||
Vrstica 69:
== Življenjepis ==
[[File:Chronicon Pictum P016 Attila és Leó pápa.JPG|thumb|left|150px|[[Papež Leon I.|Leon Veliki]] pregovori [[Atila|Atila]], da prizanese [[Rim]]u in [[Italija|Italiji]] (slika v knjigi iz 14. stoletja)]]▼
=== Mladost in vzpon ===
[[File:Pope Leo the Great persuades Genseric, prince of Vandals, to abstain from sacking Rome (2nd of 2).jpg|thumb|left|150px|[[Papež Leon I.|Leon Veliki]] pregovori [[Gejzerih]]a, da prizanese [[Rim]]u (miniatura okrog 1475) ]]▼
Leon se je rodil v ToskanaToskani okrog leta 390 v plemeniti družini očetu Kvintinijanu, ki je bil izobražen in spoštovan mož. Sinu, ki je že kmalu pokazal velike sposobnosti in izredne zmožnosti, je nudil dobro vzgojo in izobrazbo. Po sprejemu duhovniškega posvečenja so na učenega in krepostnega moža postali predstojniki pozorni. Že za časa [[papež Celestin I. |Celestina ]] je bil čislan diakon: [[Kasijan]] je njemu posvetil knjigo napisano zoper [[Nestorij]]a; sveti Ciril JeruzalemskiCiril pa je njega prosil za posredovanje v sporu zoper [[Jeruzalem|jeruzalemskega]] nestorijanskega škofa [[Juvenalis]]a; cesarica [[Placidija]] pa ga je poslala v [[Galija|Galijo]], da bi pomiril med seboj sprta vojskovodja Etija <ref>Etij - [[latisnki jezik|latinsko]]: Aëtius</ref> in upravnika Albina <ref>Albin - [[latisnki jezik|latinsko]]: Albinus</ref>. Ko je bil šele na poti, je umrl [[papež Sikst III. |Sikst III. ]]. <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=70s}}</ref>
== "Prvi papež" ==
Po smrti papeža [[Papež Sikst III.|Siksta III.]] sta rimsko ljudstvo in kler za novega papeža izvolila arhidiakona Leona, ki pa se je takrat nahajal na mirovni misiji v [[Galija|Galiji]]. Po vrnitvi v Rim je iz rok ostijskega škofa 29. septembra 440 prejel škofovsko posvečenje. Njegov [[pontifikat]] je trajal do 10. novembra 461, ko je umrl.
Poudarjal je pomen papeža kot [[Sv. Peter|Petrovega]] naslednika in torej Kristusovega namestnika, sklicujoč se zlasti na Jezusove besede, ki jih je dejal apostolu Petru.<ref>Mt 16,17-19. 17 Jezus mu je (apostolu Petru) odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. 18 Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. 19 Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Ekumenska izdaja 1974)</ref> Ohranjenih je 173 [[pismo|pisem]]; od tega jih je 143 napisal Leon sam, 30 pisem pa je bilo poslanih njemu. Tako v pismih kot v [[pridiga]]h (ohranjenih je 97) si je prizadeval za pravovernost, spodbujal vernike h krščanskemu življenju.
:[[Martin Luter|Protestantje]] Leona tako cenijo, da ga priložnostno imenujejo celo ''"prvega papeža"''.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title= Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen |page=39}}</ref>
=== Nasprotnik krivovercev ===
Ob Leonovi izvolitvi so se v Rimu še vedno skrivaj sestajali heretiki Manijevi manihejci, o katerih je Leon menil, da je njihov »zakon laž, vera satan, daritev hinavščina«. Kljub temu jih je skušal pridobiti s poučevanjem in dobroto; to isto je priporočil svojim škofom in duhovnikom.<ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=71}}</ref>
Posebej je poznan njegov [[Tomus ad Flavianum]] v katerem je proti učenju Evtiha poudaril, da sta v [[Kristus]]u združeni dve naravi (človeška in Božja). To njegovo pismo je bilo sprejeto na [[kalcedonski koncil|ekumenskem koncilu v Kalcedonu]] leta 451 z velikim odobravanjem koncilskih očetov.
Njegovo uspešno versko delovanje je izrazil [[Pasquier Quesnel|Quesnel]] takole: Leon je razlagal nauk o [[Sveta Trojica|Sveti Trojici]] zoper [[Priscilijan|priscilijance]], o [[Jezus Kristus|Jezusovem]] [[učlovečenje|učlovečenju]] zoper [[Judje|Jude]], o istobitnosti z [[Bog Oče|Očetom]] zoper [[arijanstvo|arijance]], o njegovi [[človek|človeški]] naravi zoper [[Evtih]]a, o samostojni osebi zoper [[Nestorij|nestorijance]], o pravici do [[Cerkev|cerkvene]] zakonodaje zoper [[Novacij|novacijance]], o enotnosti zoper [[Donat|donatiste]], o potrebnosti in moči [[Bog|Božje]] [[milost]]i zoper [[Pelagij|pelagijance]], o resničnosti, moči in dostojanstvu [[zakramenti|zakramentov]] zoper [[manihejstvo|manihejce]], o resnični pobožnosti in [[bogoslužje|bogoslužju]] zoper navidezne [[Jezus Kristus|kristjane]]; ta nauk je razvijal in branil z Božjo modrostjo, izredno pobožnostjo in neverjetnim pogumom.« <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=74}}</ref>
=== Uspešen politik ===▼
==== Pogodba z Atilom ====▼
Leta 452 se je kot vodja odposlanstva pogodil z [[Atila|Atilom]]. V zameno za plačilo [[davek|davka]] je [[Huni|hunski]] vladar pustil Italijo nedotaknjeno in se vrnil čez Alpe z vso svojo vojsko.▼
[[File:Leoattila-Raphael.jpg|thumb|
==== Prošnja Gejzerihu ====▼
▲[[File:Chronicon Pictum P016 Attila és Leó pápa.JPG|thumb|
▲[[File:Pope Leo the Great persuades Genseric, prince of Vandals, to abstain from sacking Rome (2nd of 2).jpg|thumb|
Kot se je poprej vmešal v politiko že [[papež Inocenc I. |Inocenc]], ko je cesar odpovedal, tako je tudi Leona Velikega prisilil obup Rimljanov, da je zapustil cerkev in zakristijo ter se spustil v politično dejavnost;<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title= Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen |page=38}}</ref>vendar to zanj ni bilo nekaj novega, saj se je pa že pred izvolitvijo za papeža odlikoval po uspešni diplomatski in miroljubni dejavnosti.
Ker je bila [[Italija]] ob velikem preseljevanju narodov najbolj iskani plen na njihovem barbarskem pohodu, so bili papeži tako rekoč najbolj zanesljivi zavetniki, branitelji in tolažniki. V tem se je posebej odlikoval papež Leon.
==== "Bič Božji" se bliža Rimu ====
Mogočni [[Huni|hunski]] kralj [[Atila]], čigar ime pomeni v prevodu ''"očka"'', pa se je imenoval zaradi svoje krutosti tudi ''"Bič Božji"''. Ko je prodiranje njegove ogromne vojske – njegovi vojščaki so se na konjih vojskovali, jedli in spali - zaustavil [[Kitajski zid ]], se je obrnil proti zahodu in si postavil prestolnico iz koč med Tiso in Donavo blizu današnjega Tokaja na [[Ogrska |Ogrskem ]]. Od tam je odhajal na roparske pohode in z ognjem in mečem pustošil skoraj po celi [[Evropa|Evropi]]. Ko je pretrpel poraz pri [[Francija|francoskem]] [[Chalons]]u, ga je ranjeni ponos podžigal k še hujši m zločinom. Opustošene vasi in razvaline mest, oropane cerkve ter gomile iznakaženih trupel so kazale pot, po kateri je hodila ta brezsrčna pošast.
Iz Francije je dospel v Italijo. Osvojil in porušil je med drugim tudi [[Oglej]], [[Verona|Verono]], [[Milano|Milan]], [[Cremona|Cremono ]] in [[Bergamo]]. Sedaj ga ni ničesar več oviralo, da se ne bi napotil proti Rimu z oznanilom, da bo to ponosno mesto, ki je je imenovalo prestolnica sveta, ponižal, stare meščane zasužnjil, obzidje in znamenite stavbe pa porušil. Rimskega senata in meščanov se je polastil nepopisen strah in trepet. Mir in prisebnost je ohranil le papež Leon, ki je ljudi tolažil, jim vlival zaupanje v Božjo in Marijino pomoč ter spodbujal k molitvi in pokori.
:Cesar [[Valentinijan II.|Valentinijan]] in njegov vojskovodja Etij sta se strahopetno skrila za mogočno [[Ravena|ravensko]] obzidje in ljudstvo prepustila žalostni usodi.
==== Papež Leon prosi Atila za milost ====
Ko pa je prišla novica, da se Huni bližajo Rimu, je papež zbral okrog sebe svoje sodelavce in vodstvo rimskega senata ter se oblečen v papeška oblačila napotil Atili nasproti. Bil je pripravljen za svojo čredo darovati tudi svoje življenje. Zato je 452 prispel v bližino [[Mantova |Mantove ]], kjer se Mincio izliva v [[Pad ]] – kjer ga je v svojem taborišču na bregu pričakoval hunski poglavar, katerega je takole nagovoril:
<blockquote> »Senat in rimsko ljudstvo, nekoč svetovni vladar, sedaj kot premagano, prosi, o kralj, milost in usmiljenje. Od vseh tvojih zmagovitih dejanj zate ni bilo ničesar slavnejšega, kot da pred tvojimi nogami kleči tisto ljudstvo, pred katerim so se poprej klanjali vsi narodi in vsi kralji. Ti si osvojil ves svet, ki so ga nekdaj osvojili Rimljani; sedaj te pa prosimo: premagaj sam sebe ti, ki si premagal vse druge. Z ničemer drugim ne boš mogel biti bolj podoben neumrljivemu Bogu, kot če se boš usmilil premaganih. Hudobni so občutili tvoj bič, sedaj pa dovoli občutiti tvojo dobroto tistim, ki te prosijo in priznavajo tebe za zmagovalca ter se ti podvržejo kot premagani.« </blockquote>
Atila je starega velikega duhovnika spoštljivo sprejel, poslušal Leonov kratki, pa do srca segajoči govor, ter izjavil na veliko začudenje navzočih, da se bo iz spoštovanja do papeža usmilil Rima in odšel s svojo vojsko. Naklonil se je torej papežu in dejal:
<blockquote> »Kdorkoli da si, človek ali angel, Rim in Italija ti dolgujeta rešitev. Tebi je v enem trenutku z nekaj besedami uspelo to, kar se ne bi posrečilo cesarju z vsemi njegovimi vojskami nikoli. Zahvali se Bogu, ki mu služiš: Atila priznava zmago tebi in njemu.« </blockquote>
Pravijo, da je obšel med papeževim govorom poglavarja strah, ker je opazil apostola [[sveti Peter |Petra ]] in [[sveti Pavel |Pavla ]], ki sta mu žugala z golim mečem in da je to napravilo na sicer neuklonljivega vladarja tak vtis. Častniki in vojaki, jezni zaradi izgubljenega obljubljenega plena, so mu ugovarjali in ga začudeni spraševali, kako da je – proti svoji navadi – izročil zmago neoboroženemu duhovniku. Odgovoril je:
<blockquote>Nisem ustregel njemu osebno, ampak nadzemeljski prikazni, ki sem jo videl lebdeti nad njegovo glavo in ki mi je žugala z ostrim mečem s smrtjo. </blockquote>
▲Leta 452 se je torej papež Leon kot vodja odposlanstva uspešno pogodil z [[Atila|Atilom]]. V zameno za plačilo [[davek|davka]] je [[Huni|hunski]] vladar pustil [[Italija|Italijo]] nedotaknjeno in se vrnil čez
Papeža Leona pa so v Rimu pričakali z nepopisnim navdušenjem in veseljem ter ga slavili kot »očeta domovine«. Takoj je določil zahvalni praznik za čudežno rešitev. <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=73s}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title= Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen |page=38s}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=O. Bitschnau|title='Das Leben der Heiligen Gottes |page=370s}}</ref>
Še hujšo nevarnost so predstavljali [[Vandali]], ki so pod [[Gejzerih]]om 455 oblegali [[Rim]]. Ko so Rimljani že obupavali, se je papež pogumno odpravil k voditelju in ga prosil, naj mestu prizanese vsaj s krvoprelitjem in požiganjem. Vojskovodja je to tudi obljubil in po dvotedenskem ropanju odšel. Med zahvalno mašo je papež dejal: “Priprošnja [[sveti Peter|svetega Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]] sta vas rešila pred uničenjem.” <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=74}}</ref>
== Smrt in češčenje ==
[[File:Expulsão de átila.jpg|thumb|
[[Papež Benedikt XIV. |Benedikt XIV. ]] ga je uvrstil med [[cerkveni učitelj|cerkvene učitelje]], kajti v svojih pismih in pridigah jasno in temeljito razlaga katoliški nauk v nasprotju z učenjem heretikov.
Leon je tudi svetnik in
=== God ===
Leon Veliki je umrl 10. novembra 461 v Rimu. Pokopali so ga v stebrišču [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike svetega Petra v Rimu]]. Ko je [[papež Sergej I.]] leta 688 slovesno prištel papeža Leona I. k svetnikom, so njegovo truplo prenesli pod oltar, ki so ga v baziliki postavili njemu v čast. Ko so v od 1506 do 1626 baziliko ponovno zgradili <ref>''Columbia Magazine'', April 2006, page 18.</ref>, so njegove relikvije pokopali pod oltar, ki ga krasi [[Alessandro Algardi|Algardijev]] (1598-1654) orjaški marmornati reljef, ki prikazuje papeževo srečanje z Atilom.
<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=74}}</ref>▼
▲Do [[Drugi vatikanski koncil|koncila]] je bil Leonov god 11. aprila.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=74}}</ref>
Po koledarski reformi [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] je njegov god na njegov smrtni dan, t. j. 10. novembra.
[[Rimskokatoliška Cerkev]], [[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]] in [[Luteranstvo|luteranci]] obhaja god Leona Velikega 10. novembra, [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] pa 18. februarja.
== Viri ==
▲[[File:Leoattila-Raphael.jpg|thumb|150px|[[Raffaello Santi|Raphael]]: ''Srečanje med [[papež Leon I. |Leonom Velikim]] in [[Atila|Atilom]]'' prikazuje Leona v spremstvu [[Sveti Peter|svetega Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]], kako se sreča s [[Huni|hunskim]] kraljem blizu [[Mantova|Mantove]], kjer se [[Mincio]] vliva v [[Pad]].]]
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
*M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989.
*O. Bitschnau: ''Das Leben der Heiligen Gottes''. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
*Britannica-Hungarica, Világenciklopédia I, Magyar világkiadó Budapest 1994. (Tizenötödik kiadás 1994, by Encyclopaedia Britannica, Inc. Chicago-Auckland-London-Madrid-Manila-Párizs-Róma-Sydney-Szöul-Tokió-Toronto)
*F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
Vrstica 130 ⟶ 163:
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Leo I}}
*[http://www.newadvent.org/cathen/12601c.htm Catholic Encyclopedia: Pasquier Quesnel]
{{S-začetek}}
Vrstica 141 ⟶ 176:
{{Cerkveniucitelji}}
▲{{lifetime|400|461|Leon I.}}
[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]]
| |||