Redakcija: 22:55, 20. marec 2012 uredi MarjanP2 (pogovor \| prispevki) 25 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:34, 20. marec 2012 uredi razveljavi MarjanP2 (pogovor \| prispevki) 25 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 66: Diborane je bil prvič sintetizirali v 19. stoletju s hidrolizo kovinskih boridov, vendar ni bil nikoli analizirali. Od leta 1912 do 1936 je velik pionir v kemiji [[Alfred Stock]] svoje raziskave pripeljal do metode za sintezo in ravnanju z njimi zelo reaktivne, nestabilne in pogosto strupeno borovega hidride. Predlagal je podobno strukturo meritve diborana kot etanola. Bauerju se je sprva zdelo, da podprejo njegovo predlagano strukturo in fizikalne lastnosti borovega hidrida in njihovih derivatov.Zaradi osebne komunikacije z L. Pauling (ki so podprli etan podobno strukturo)in Schlessinger niso posebej razpravljali. Z tremi jedri in dvemi elektronskimi vezmi v njegovem takrat klasičnem pregledu. Vendar pregled pove da razprava o C2 v strukturi pove globji pomen "treba je priznati, da ta formulacija lahko predstavlja veliko kemičnih lastnosti diborana.Leta 1943 dodiplomski študent na Balliol College, Oxford, H. Christopher Longuet-Higgins, objavila trenutno sprejeto strukturo skupaj z RP Bell. Ta struktura je bila že opisana leta 1921. Po predlogu Longuet-Higgins/Bell priča pestro razpravo o pravilni strukturi. Razprava se je končala z elektronskim merjenjem difrakcijske leta 1951 Hedberg K. in V. Schomaker s potrditvijo strukture, prikazane v shemah na tej strani. William Nunn Lipscomb~~, Jr~~ še potrdili z molekularno strukturo boranes z uporabo X-ray kristalografije v 1950 in razvite teorije, da pojasni svoje trditve. Kasneje je uporabljal iste metode na povezanih težavah, vključno s strukturo Karborani, na katerega je usmerjena v raziskave v prihodnosti Nobelove nagrajenke Roald Hoffmann. ~~Lipscomb sam~~Lipscombje prejel Nobelovo nagrado za kemijo leta 1976.Drugi Diboran je predlagal kot raketnega goriva in eksperimentalno odpustili, vendar se ne uporabljajo v vse za raketne storitev, kot vulcaniser gume, kot katalizator polimerizacije ogljikovodikov, kot plamen hitrosti plin, in kot doping sredstvo za proizvodnjo polprevodnikov . Prav tako vmesna v proizvodnji visoko čistega bora za proizvodnjo polprevodnikov. Uporablja se tudi za nanos stene tokamaki zmanjšati količino težkih kovin nečistoč v plazmi. ==Varnost== Strupenost diborana so predvsem zaradi svojih dražilnih lastnosti. Kratkotrajna izpostavljenost diboranu lahko povzroči občutek tiščanja v prsih, težko dihanje, kašelj in piskanje. Ti znaki in simptomi se lahko pojavijo takoj ali z zamikom do 24 ur. Draženje kože in oči se lahko pojavijo tudi potem. Študije na živalih so pokazale, da povzroča diboran isto vrsto učinkov, opaženih pri ljudeh. Ljudje, ki so izpostavljeni dalj časa v nizkih zneskih diboranu so doživeli draženje dihalnih poti, krči, utrujenost, zaspanost, zmedenost, tresenje ,itd. [[Kategorija:Projekt nevarne snovi]]

Diboran: Razlika med redakcijama