Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 856 zlogov, pred 7 leti
brez povzetka urejanja
Teoretično{{Solstice-equtrherthfb bidhj bilhn zaradiztju tegahgnjghj7gh natz enakonočjeh [[dan]]jhj enakozjtzu dolg [[noč]]i, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot [[časovno obdobjetzdobje]], ko [[sončna svetloba]] lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je [[gorovje]]; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi pred tem, ko se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - Sonce - še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.
{{Solstice-equinox}}
'''Enakonóčje''' (tudi '''ekvinókcij''') je v [[astronomija|astronomiji]] in [[geografija|geografiji]] [[dan]], ko se [[Sonce]] na [[nebo|nebu]] navidezno nahaja natančno nad [[ekvator]]jem. To se zgodi dvakrat letno, in sicer okoli [[21. marec|21. marca]] (na [[severna poluta|severni poluti]] [[pomladno enakonočje]] in začetek [[pomlad]]i, obratno na [[južna poluta|južni poluti]]) ter okoli [[23. september|23. septembra]] (na severni poluti [[jesensko enakonočje]] in začetek [[jesen]]i, obratno na južni poluti). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem.
 
Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje [[dan]] enako dolg [[noč]]i, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot [[časovno obdobje]], ko [[sončna svetloba]] lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je [[gorovje]]; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi pred tem, ko se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - Sonce - še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.
 
Ena izmed posledic obdobij enakonočij je moteč učinek na delovanje komunikacijskih [[satelit]]ov. Ko se Sonce v tem času postavi za [[geostacionarni satelit]], pride do izjemno močnega žarčenja na sprejemnike na zemeljskem površju ter oslabljenega delovanja, ki lahko traja od nekaj [[minuta|minut]] do ene [[ura|ure]].
[[sah:Күн тэҥнэһиитэ]]
[[sh:Ravnodnevnica]]
[[simple:EquinoxEquinoxrfergfdfvஇரவு நாள்]]
[[sk:Rovnodennosť]]
[[sn:Tsazahusiku]]
[[sq:Ekuinoksi]]
[[sr:Равнодневница]]
[[su:Ékuinoks]]
[[sv:Dagjämning]]
[[ta:சம இரவு நாள்]]
[[th:วิษุวัต]]
[[tl:Ekinoks]]
Brezimni uporabnik