Obleganje Sarajeva: Razlika med redakcijama

[[2. maj]]a [[1992]] je bilo mesto že popolnoma obkoljeno. Glavne ceste v mesto so bile blokirane, ustavljena je bila vsa oskrba mesta s hrano, sanitetnim materialom, vodo in elektriko. Armada Republike Srbske, ki se je nahajala na hribih okoli mesta je imela Sarajevo kot na dlani. V primerjavi z bošnjaško vojsko, ki ji je kronično primankovaloprimanjkovalo orožja in streliva, je bila po zaslugi zaveznice JLA izredno dobro opremljena. Poleg zadostnega števila pehotnega orožja je imela tudi močne tankovske enote in topništvo, s katerim so iz okoliških hribov uničevali mesto. Na začetku obleganja je vojska Republike srbske želela mesto zasesti z uporabo tankovskih enot, vendar se ji je to ponesrečilo, kljub temu, da se je ponekod pomaknila globje v mesto, zato se je odločila, da bo mesto izstradala. Mesto je dan za dnem doživljalo topniški in minometni ogenj, najhuje je bilo v drugi polovici leta 1992 in prvi polovici leta 1993.

Na dan je na mesto padlo povprečno 329 [[granata|granat]], največ jih je padlo [[22. julij]]a [[1993]] in to kar 2.777. Bombardiranje je povzročilo ogromno škode na stavbah in infrastrukturi. Okoli 35.000 objektov pa je bilo popolnoma uničenih. Med temi stavbami so bile poleg vladnih objektov in industrije tudi stanovanjska naselja, bolnišnice in poslopja OZN. [[1. junij]]a [[1993]] je prišlo do tragičnega dogodka, ki je obkrožil svet. Granata je ubila 15 ljudi, 80 pa jih je ranila , ko so ti opazovali nogometno tekmo. Do podobnega dogodka je prišlo [[12. junij]]a, ko je granata ubila 12 ljudi, ki so čakali v vrsti za vodo. Najhuje je bilo [[5. februar]]ja [[1994]], ko je granata, ki je priletela na tržnico ubila 68 ljudi , 200 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi tega incidenta je OZN vojski Republike Srbske zagrozila z letalskimi napadi, če ti ne umaknejo svojega težkega topništva.