Redakcija: 11:50, 16. december 2011 uredi Luckas-bot (pogovor \| prispevki) Boti 127.670 urejanj m r2.7.1) (robot Dodajanje: et:Johann Heinrich Lambert ← Starejše urejanje		Redakcija: 03:01, 17. marec 2012 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m dp+/ni škrbina Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{bioslika\|islike=JHLambert.jpg\|napis=Johann Heinrich Lambert}} [[Slika:LambertContinuedFraction.JPG\|thumb\|right\|200px\|Lambertov [[verižni ulomek]] iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768)]] '''Johann Heinrich Lambert''' [jóhan háinrih lámbert], [[Nemci\|nemški]] [[matematik]], [[fizik]], [[astronom]] in [[filozof]], * [[26. avgust]] [[1728]], Mülhausen (sedaj [[Mulhouse]], [[Alzacija]], [[Francija]]), † [[25. september]] [[1777]], [[Berlin]], [[Prusija]] (sedaj [[Nemčija]]). == Življenje in delo == Lambert je bil po poreklu [[Francozi\|Francoz]]. Bil je sin revnega [[krojač]]a, zato je bil pri izobraževanju prepuščen samemu sebi. Nanj je postal pozoren [[Prusi\|pruski]] [[kralj]] [[Friderik II. Veliki]], ki je poskrbel zanj, tako da je preživel zadnje desetletje svojega življenja dokaj udobno. V [[matematika\|matematiki]] je raziskoval v [[algebra\|algebri]], [[sferna trigonometrija\|sferni trigonometriji]] in [[pespektiva\|perspektivi]]. Vrstica 21 ⟶ 23: Predpostavil je tudi, da je zelo verjetno, da π ni [[algebrsko število\|algebrska]] [[iracionalno število\|iracionalnost]]. Podobno domnevo je izrekel tudi [[Adrien-Marie Legendre\|Legendre]]. Lambert je prvi v [[trigonometrija\|trigonometriji]] uporabljal [[hiperbolična funkcija\|hiperbolične funkcije]]. Bil je utemeljitelj [[fotometrija\|fotometrije]]. Prvi je ~~natančno~~točno [[meritev\|meril]] jakost [[svetloba\|svetlobe]]. V svojem delu '' Fotometrija ali o merjenjih in primerjanju svetlobe, barv in senc'' (''Photometria, sive de mensura et gradibus luminis, colo rum at umbrae'') iz [[1760]], pisanem v [[latinščina\|latinščini]], je prvi jasno izluščil pojma [[svetilnost]]i (sija), ki je značilen za svetilo, in [[svetlost]]i (razsvetljenosti, osvetljenosti), značilne za osvetljeno telo. Te količine še danes uporabljamo v fotometriji. V njem je objavil svoje raziskave o [[odboj svetlobe\|odboju svetlobe]]. Postavil je 4 izreke o svetlosti. Znan je njegov [[Lambertov kosinusni zakon\|Lambertov (kosinusni) zakon]]: : <math> I = I_0 \cos \beta \; \quad\hbox{ali}\quad \; B_0 = B \!\, , </math> Vrstica 42 ⟶ 44: == Priznanja == ;=== Poimenovanja === [[Slika:AS15-M-1837.jpg\|thumb\|right\|[[Krater]] [[Lambert (Lunin krater)\|Lambert]] na [[Luna\|Luni]]]] Vrstica 62 ⟶ 64: {{portal\|Astronomija\|{{ispa}}}} {{lifetime\|1728\|1777\|Lambert, Johann Heinrich}}▼ ~~{{astronomer-stub}}~~ ▲{{lifetime\|1728\|1777\|Lambert, Johann Heinrich}} [[Kategorija:Nemški astronomi]] [[Kategorija:Nemški fiziki]]

Johann Heinrich Lambert: Razlika med redakcijama