Redakcija: 23:09, 12. marec 2012 uredi Stebunik (pogovor \| prispevki) 23.065 urejanj m Leonovo pismo ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:13, 15. marec 2012 uredi razveljavi Stebunik (pogovor \| prispevki) 23.065 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 23: Predsedoval mu je [[papež Leon I.]] po svojih delegatih [[Pashazin]]u in [[Lucencij]]u – (Paschasinus, Lucentius); s carigrajske strani je predsedoval konzul [[Anatolij Carigrajski]]. Udeležencev je bilo največ na dotedanjih koncilih; ocene se gibljejo med 370 do ~~600~~630 udeležencev. Na koncilu so prebrali [[papež Leon I. \|Leonovo]] Dogmatično pismo (Tomus) Flavijanu. To je povzročilo splošno navdušenje, ki se je izražalo v vzklikih: »To je vera očetov, to je nauk apostolov, vsi mi tako verujemo. Izobčen bodi, kdor veruje drugače. ''Po Leonovih ustih je spregovoril [[sveti Peter\|apostol Peter]]!''«<ref>{{navedi knjigo\|author=F. Chobot\|title= A pápák története \|page=72}}</ref> Na koncilu je bil obsojen [[monofizitizem]], ki je trdil, da v Jezusu obstaja le ena, in sicer Božja narava. Carigrajski stari menih [[Evtih]] je namreč učil, da se pri Kristusu človeška narava stopi z Božjo kot kapljica medu, ki pade v morje, z množino vode. Koncil je razglasil, da v [[Jezus Kristus\|Kristusu]] obstajata Božja in človeška narava v eni osebi ([[hipostatično zedinjenje]]), česar koptska Cerkev ni sprejela in se zato imenuje predkalcedonska Cerkev.

Kalcedonski koncil: Razlika med redakcijama