Skopje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 68:
'''Skopje''' ([[makedonščina|makedonsko]] '''''Скопје''''') je [[glavno mesto]] [[republika|republike]] [[Makedonija|Makedonije]].
Ima 515.419 prebivalcev (2002) in leži na obeh bregovih reke [[Vardar]]. Skopje je politični, ekonomski in kulturni center [[Makedonija|Makedonije]] in glavni center
== Geografija ==
Vrstica 80:
Turška vladavina je trajala 520 let. V tem času je bilo mesto upravni sedež najprej üsküpskega pašasandžaka in pozneje kosovskega vilajeta, štelo je od 30.000 do 60.000 prebivalcev. Številne [[mošeja|mošeje]], hani in [[hamam|hamami]] v starem delu mesta danes pričajo o tem. Razvoj mesta je nenadoma leta 1689 prekinil velik požar in uničenje med drugo avstrijsko-turško vojno. Ponovno si je opomoglo šele v XIX stoletju.
Leta 1912 med balkanskima vojnama Skopje ga je zavzela srbski vojska, po koncu prve svetovne vojne je postalo del novo osnovane [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[Kraljevina Jugoslavija]], 1929). Postalo je glavno mesto vardarske [[Banovina|banovine]], ene od devetih regij. Razvoj se je nadaljeval pod evropskim vplivom, začela se je industrializacija. Med drugo svetovno vojno so ga zavzeli Bolgari, leta 1944 so ga osvobodili [[partizani]].
Postalo je glavno mesto Demokratične Makedonije (Socialistična Republika Makedonija, 1963) v sestavi Demokratične Federativne Jugoslavije (Socialistična Federativna Republika Jugoslavija, 1963). Mesto se je hitro razvijalo po drugi svetovni vojni. Leta 1949 je bila ustanovljena prva makedonska univerza s tremi fakultetami.
Leta 1963 ga je prizadel potres katastrofalnih razsežnosti, ki je zahteval 1.070 žrtev ter razrušil 80% stavb. Obnova, ki je trajala več deset let je oblikovala mesto po urbanističnih konceptih iz poznih šestdesetih let ([[Kenzo Tange]], [[Adolf Ciborowsky]]).
Odprtih je bilo več industrijskih obratov (železarna, predelava aluminija), kar je skupaj z gradbeništvom povzročilo veliko rast prebivalstva (58,3% od 1961 do 1971).
| |||