Papež Leon I.: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
urejanje
Stebunik (pogovor | prispevki)
prošnja Gejzerihu
Vrstica 69:
 
== Življenjepis ==
[[File:Chronicon Pictum P016 Attila és Leó pápa.JPG|thumb|left|150px|[[Papež Leon I.|Leon Veliki]] pregovori [[Atila|Atila]], da prizanese [[Rim]]u in [[Italija|Italiji]] (slika v knjigi iz 14. stoletja)]]
[[File:Pope Leo the Great persuades Genseric, prince of Vandals, to abstain from sacking Rome (2nd of 2).jpg|thumb|left|150px|[[Papež Leon I.|Leon Veliki]] pregovori [[Gejzerih]]a, da prizanese [[Rim]]u (miniatura okrog 1475) ]]
 
Po smrti papeža [[Papež Sikst III.|Siksta III.]] sta rimsko ljudstvo in kler za novega papeža izvolila arhidiakona Leona, ki pa se je takrat nahajal na mirovni misiji v [[Galija|Galiji]]. Po vrnitvi v Rim je [[29. september|29. septembra]] [[440]] prejel škofovsko posvečenje. Njegov [[pontifikat]] je trajal do 10. novembra 461, ko je umrl.
 
Poudarjal je pomen papeža kot [[Sv. Peter|Petrovega]] naslednika. Ohranjenih je 173 [[pismo|pisem]]; od tega jih je 143 napisal Leon sam, 30 pisem pa je bilo poslanih njemu. Tako v pismih kot v pridigah (ohranjenih je 97) si je prizadeval za pravovernost, spodbujal vernike h krščanskemu življenju.

=== Nasprotnik krivovercev ===
Posebej je poznan njegov [[Tomus ad Flavianum]] v katerem je proti učenju Evtiha poudaril, da sta v [[Kristus]]u združeni dve naravi (človeška in Božja). To njegovo pismo je bilo sprejeto na [[ekumenskikalcedonski koncil v Kalcedonu|ekumenskemkemekumenskem koncilu v Kalcedonu]] leta [[451]] z velikim odobravanjem koncilskih očetov.
 
=== Pogodba z Atilom ===
[[File:Chronicon Pictum P016 Attila és Leó pápa.JPG|thumb|left|[[Papež Leon I.|Leon Veliki]] pregovori [[Atila|Atila]], da prizanese [[Rim]]u in [[Italija|Italiji]] (slika v knjigi iz 14. stoletja)]]
 
Leta [[452]] se je kot vodja odposlanstva pogodil z [[Atila|Atilom]]. V zameno za plačilo [[davek|davka]] je [[Huni|hunski]] vladar pustil Italijo nedotaknjeno in se vrnil čez Alpe z vso svojo vojsko.
 
=== Prošnja Gejzerihu ===
 
Še hujšo nevarnost so predstavljali [[Vandali]], ki so pod [[Gejzerih]]om oblegali [[Rim]]. Ko so Rimljani že obupavali, se je papež pogumno odpravil k voditelju in ga prosil, naj mestu prizanese vsaj s krvoprelitjem in požiganjem. Vojskovodja je to tudi obljubil in po dvotedenskem ropanju odšel. Med zahvalno mašo je papež dejal: “Priprošnja [[sveti Peter|svetega Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]] sta vas rešila pred uničenjem.” <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=74}}</ref>
 
== Smrt in češčenje ==