Pismenost: Razlika med redakcijama

odstranjenih 1.856 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
{{v delu}}
'''Písmenost''' je sposobnost [[branje|branja]] in [[pisanje|pisanja]] ter, po terminologiji [[UNESCO|UNESCA]], sposobnost razumevanja vsakdanjih sporočil.
'''Písmenost''' je sposobnost [[branje|branja]] in [[pisanje|pisanja]]. Po terminologiji [[UNESCO|UNESCA]] pismenost pomeni sposobnost pisati in brati, z razumevanjem kratkih stavkov v posameznikovem vsakdanjem življenju. Pismenost razumemo kot dvojno sposobnost, in sicer sposobnost sprejemanja zapisanih informacij in sposobnost tvorjenja in posredovanja. Za pismenega pogosto označimo že vsakogar, ki zna uporabljati [[tipkovnica|tipke]] kot so naprej, na začetek, snemaj, vnesi itd., vendar spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti. Pridobljeno znanje in spretnosti ter razvite sposobnosti posamezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v poklicnem in družbenem življenju.
 
[[Slika:Literacy rate world.PNG|thumb|350px|Stopnja pismenosti po svetu]]
Standardi, katera raven teh sposobnosti že zadošča za
pismenost, variirajo od družbe do družbe. Pogosto se upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta [[računalniška pismenost]] ali osnovna [[številčna pismenost]], saj mnogi ljudje sicer ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati besedila, lahko celo v omejenem obsegu naučijo uporabljati [[računalnik]]. To obenem s čedalje pogostejšo vključitvijo zvoka ter mirujočih slik in animiranih grafičnih elementov v digitalni komunikaciji kliče po širše opredeljenem pojmu pismenosti.
 
Številni analitiki jemljejo stopnjo pismenosti države ali regije kot glavno merilo pri določanju vrednosti [[človeški kapital|človeškega kapitala]]. Tako visoko vrednotenje pismenosti temelji na podlagi tega, dasaj je pismene ljudi ceneje izučiti kot nepismene. Višja pismenost pomeni tudi več priložnosti za zaposlitev in dostop do višjih ravni [[izobraževanje|izobraževanja]]. V [[Indija|indijski]] zvezni državi [[Kerala]] so denimo v [[1960.]] letih opazili dramatičen padec smrtnosti žensk in otrok, kar so povezali s tem, da so takrat prevzele vlogo mater ženske, ki so v [[izobraževalna reforma|izobraževalni reformi]], začeti leta [[1948]], dosegle stopnjo pismenosti. Poznejše raziskave po drugi strani trdijo, da so korelacije, kot je navedena, bolj povezane s posledicami šolanja kot pa splošne pismenosti.
 
== Razvoj pismenosti ==
Razumevanje pismenosti se spreminja. Nekaj desetletij nazaj je pisati pomenilo pisati z roko s [[svinčnik|svinčnikom]], nalivnikom in nato s [[kemični svinčnik|kemičnim svinčnikom]]; strojepisci, publicisti in znanstveni pisci pa so uporabljali [[tipkovnica|tipkovnice]] na [[pisalni stroj|pisalnih strojih]]. Dandanes je uporaba svinčnika za pisanje zelo redka; danes pišejo na roke pravzaprav le še šolajoča se mladina, pisci grafitov, [[kaligrafija|kaligrafski pisci]] in sleherniki v pismih za posebne priložnosti (smrt, poroka, rojstvo otroka) in seveda takrat, ko nas [[tehnologija|tehnologija]] pusti na cedilu. Vsakdanja pisna sporočila danes tipkamo, največkrat v [[prenosni telefon|mobilne telefone]], in sicer pri pisanju kratkih sporočil ([[SMS|SMS]]) in pa tipkanje v računalnik. Zagotovo se bo pojem pismenosti v prihodnje še zelo spreminjal in prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi.
 
8. september je od leta 1966 mednarodni dan pismenosti., Le-taki opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter [[južna Azija|južni]] in zahodni [[Azija|Aziji]]. Nasprotno je več kot 90 odstotkov pismenih v [[Evropa|Evropi]], [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], centralni Aziji in [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]].
== Vrste pismenosti ==
Poznamo več vrst pismenosti, in sicer nove pismenosti (nanašajo se predvsem na nove oblike pismenosti, ki jih omogoča napredek tehnologije), [[medijska pismenost|medijsko pismenost]] (gre za repertoar kompetenc, ki omogočajo ljudem ustvarjanje, ocenjevanje in analiziranje sporočil v različnih oblikah medijev), [[računalniška pismenost|računalniško pismenost]] (opredeljena kot znanje in sposobnost uporabe računalnikov in računalniške tehnologije, z vrsto spretnosti, ki pokrivajo različne ravni, od osnovnega problema uporabe pa do programskega in naprednega reševanja), [[informacijska pismenost|informacijsko pismenost]] (splošno bistvo informacijske pismenosti je najti, ovrednotiti in uporabiti informacijske vire), [[elektronska pismenost|elektronsko pismenost]] (spretnost, ki omogoča komunikativno izkoriščanje celotnega potenciala novih elektronskih medijev, kot so multimedijske in hipermedijske in socialne programske opreme in virtualni svetovi), [[glasbena pismenost|glasbeno]] (sposobnost branja not ali celo komponiranja), [[kartografska pismenost|kartografsko pismenost]] (sposobnost orientiranja po zemljevidu) idr.
 
== Mednarodni danVrste pismenosti ==
Standardi, katera raven teh sposobnosti že zadošča za pismenost, variirajo od družbe do družbe. Pogosto se upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta [[računalniška pismenost]] ali osnovna [[številčnamatematična pismenost]], saj mnogi ljudje sicer ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati besedila, lahko celo v omejenem obsegu naučijo uporabljati [[računalnik]]. ToVedno obenemveč sinformacij čedaljeje pogostejšoslikovne, vključitvijo zvoka ter mirujočih slikzvočne in animiranih grafičnih elementov v digitalni komunikaciji kliče po širše opredeljenem pojmufilmske pismenostinarave.
8. september je od leta 1966 mednarodni dan pismenosti. Le-ta opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter [[južna Azija|južni]] in zahodni [[Azija|Aziji]]. Nasprotno je več kot 90 odstotkov pismenih v [[Evropa|Evropi]], [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], centralni Aziji in [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]].
Poznamo več vrst pismenosti, in sicer nove pismenosti (nanašajo se predvsem na nove oblike pismenosti, ki jih omogoča napredek tehnologije), [[medijska pismenost|medijsko pismenost]] (gre za repertoar kompetenckompetence, ki omogočajo ljudem ustvarjanje, ocenjevanje in analiziranje sporočil v različnih oblikah medijev), [[računalniška pismenost|računalniško pismenost]] (opredeljena kot znanje in sposobnost uporabe računalnikov in računalniške tehnologije, z vrsto spretnosti, ki pokrivajo različne ravni, od osnovnega problema uporabe pa do programskega in naprednega reševanja), [[informacijska pismenost|informacijsko pismenost]] (splošno bistvo informacijske pismenosti je najti, ovrednotiti in uporabiti informacijske vire), [[elektronska pismenost|elektronsko pismenost]] (spretnost, kikomunikativnega omogoča komunikativno izkoriščanjeizkoriščanja celotnega potenciala novih elektronskih medijev, kot so multimedijske in hipermedijske in socialne programske opreme in virtualni svetovi), [[glasbena pismenost|glasbeno]] (sposobnost branja not ali celo komponiranja), [[kartografska pismenost|kartografsko pismenost]] (sposobnost orientiranja po zemljevidu) idr.
 
== Nepismenost v Sloveniji in izven meja Republike Slovenije ==
[[Slika:World_illiteracy_1970-2010.svg‎|thumb|Svetovna pismenost med leti 1970 in 2005]]
Stopnja nepismenosti na Slovenskem je v [[18. stoletje|18. stoletju]] znašala približno 97 odstotkov. S splošno šolsko naredbo iz leta 1774, ko je šolanje postalo obvezno, pa je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligerane manjšine. Tako je leta 1870 v šolo hodil že vsak sedmi otrok - stopnja nepismenosti je znašala 60 %. SedemnajstLeta let kasneje1887 se je šolal že vsak tretji otrok, stopnja nepismenosti pa se je iz leta v leto manjšala. Leta 1880 je znašala 39 %, ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] 25 %. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] je stopnja padla že na 15 %, kar je bilo približno 270. 000 [[prebivalstvo|prebivalstva]]. Zadnji [[popis prebivalstva|popis prebivalstva]], ki je spraševal o pismenosti oziroma nepismenosti je bil leta 1991, je prišel do ugotovitev, da je med ljudmi, starimi 15 let ali več, takrat bilo nepismenih približno 0,46 odstotka.
Ob popisu prebivalstva iz leta 2002 v [[Slovenija|Sloveniji]] o nepismenosti niso več spraševali, ker ta pojav za Slovenijo ni več statistično značilen, poleg tega pa je osnovnošolsko izobraževanje že več desetletij obvezno, a vendar je mednarodna raziskava pismenosti odraslih iz leta 1998, ki so jo izvedli pod okriljem [[Andragoški center Slovenije|Andragoškega centra Slovenije]], razkrila, da je 77 odstotkov odraslih pri nas s svojimi pismenimi spretnostmi pod mednarodnim povprečjem.
 
Evropsko povprečje nepismenosti je bilo že od nekdaj bolj ugodneje. Leta 1770 je bila stopnja nepismenega prebivalstva izmerjena na 85 odstotkov. Tri desetletja pozneje (1780) je bilo nepismenega prebivalstva za 60 %, leta 1870 za 25 % in na začetku 20. stoletja za 10 %, kar je približno za 5 % manj kot na Slovenskem.
Po podatkih UNESCA je nepismenih približno 793 milijonov odraslih ter 127 milijonov mladih med 15. in 24. letom.
 
== Glej tudi ==
*[[digitalna pismenost]] ([[:en:digital literacy|digital literacy]])
*[[Statistični urad Republike Slovenije]]
*[[opismenjevanje]]
*[[nepismenost]]
*[[analfabetizem]]
*[[Enciklopedija Slovenije]]
*[[pisanje]]
 
== Viri ==
*Miran Hladnik, ''Biti pismen danes'', 2007. {{COBISS|ID=35814754}} [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/pismenost.html|''Biti pismen danes'']
*MiranVasilij HladnikMelik, ''MohorjanskaOsnovna pripovednašola prozana Slovenskem'', 19821970. {{COBISS|ID=467133030694657}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pismenost|Pismenost}}
*[[http://www.stat.si/index.asp| Statistični urad Republike Slovenije]]
 
[[Kategorija:Izobraževanje]]
40

urejanj