Plazma (fizika): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 3:
[[Slika:Plasma-lamp 2.jpg|thumb|right|250px| [[Plazemska luč]] ([[Teslova krogla]]) kaže nekaj najbolj zapletenih pojavov v zvezi s plazmo, na primer [[tokovno vlakno|vlaknanje]]. [[barva|Barve]] so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline.]]
'''Plázma''' je v [[fizika|fiziki]] in [[kemija|kemiji]] eno od [[agregatno stanje|agregatnih stanj]] [[snov]]i. Če snovi v [[plin]]astem agregatnem stanju povečujemo [[energija|energijo]], začne prihajati do [[ionizacija|ionizacije]]. Od [[atom]]a oziroma [[molekula|molekule]] se odcepijo posamezni [[elektron]]i. Če energijo povečamo še bolj, pride tudi do razpada [[atomsko jedro|atomskih jeder]]. [[Proton]]i in [[nevtron]]i se odcepijo od atoma. Plazma je bilo prevladujoče agregatno stanje v [[Vesolje|Vesolju]] že kmalu po [[prapok|velikem poku]]. Pravzaprav je še vedno tako. [[zvezda|Zvezde]], vključno s [[Sonce]]m, ki tvorijo večino [[masa|mase]] Vesolja, so plazmatske. Na splošno pa je plazma vsak ioniziran plin oz. plin z električnim nabojem. Tako lahko plazmo ustvarimo tudi pri sobni temperaturi, če elektronom umetno dodamo energija, da se ti odcepijo od atoma.
== Zgodovina ==
| |||