Trg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: es:Plaza is a good article |
razširjeno |
||
Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
[[Slika:Red Square 1988.jpg|250px|thumb|Moskovski Rdeči trg]]
'''Trg''' je [[Urbanizem|urbanistični]] del [[mesto|mesta]], ki praviloma zajema večjo odprto površino, lahko pa je
Trgi v urbanističnem smislu so
[[Slika:VodnikovTrg-Ljubljana.JPG|right|250px|thumb|[[Vodnikov trg, Ljubljana]]]]
==Izvor in pomen besede==
[[slovenščina|Slovenska]] (in sploh južnoslovanska) beseda ''trg'' za oznako večjega odprtega prostora je posebnost, v primerjavi z drugimi [[Evropa|evropskimi]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]]. Vsi večji jeziki imajo za ta pojem besedo, ki ga na kak način opisuje, na primer stara [[latinščina]] (''forum'' pomeni odprtina), [[romanski jeziki]] (''plaza, place, piazza'' pomeni prostor), [[angleščina]] (''square'' pomeni kvadrat), [[ruščina]] in [[bolgarščina]] (''ploščad''' pomeni površina), [[češčina]] (''náměstí'' pomeni v mestu). Slovenščina ni izpeljala besede iz že obstoječega imena, temveč jo je ustvarila na novo. Ker spominja na [[švedščina|švedski]] ''torg'', nekateri jezikoslovci povezujejo izvor besede s prvimi stiki [[Slovani|Slovanov]] s [[Kelti|keltskimi]] in [[Germani|germanskimi]] ljudstvi še iz prazgodovine.<ref>Alinei M.: ''Origini delle lingue d'Europa, Collezione di Testi e di Studi'', Bologna 1996 - 2000</ref>. Ta izvor besede bi tudi pojasnil njen nadaljni razvoj. Stik z drugimi narodi je pomenil izmenjavo dobrin, kar se je seveda odvijalo na primernem odprtem prostoru, trgu, torej je to bilo trgovanje. Veliko pozneje, v [[srednji vek|srednjem veku]], je postala trg tudi [[vas]], ki je trgovala, torej večje [[naselje]], kjer se je prirejal [[sejem]]. Tako imamo danes tri pomene za besedo ''trg'': odprt prostor sredi naselja, [[trg (naselje)|naselje manjše od mesta in pomembnejše od vasi]], [[trg (ekonomija)|tržišče v širšem pomenu]].
==Zgodovina==
Odprte prostore sredi naselja se da zaslediti skoraj v vseh primitivnih [[kultura]]h. Ko je pračlovek opustil [[nomadi|nomadsko]] življenje, si je postavil stalna [[bivališče|bivališča]] eno ob drugem, v [[krog]]u, [[polkrog]]u ali [[kvadrat]]u, kjer je v središču ostajal odkrit zavarovan prostor. Pozneje, ko so nastala prva mesta ([[4. tisočletje pr. n. št.]]), je bilo več takih zavarovanih prostorov, ki jih še ne moremo imenovato ''trg'', ker so služila samo specifičnim potrebam po prostoru, na primer delavnicam. S časom pa je en sam odprt prostor postal center dogajanja, to je bilo dvorišče (prostor za [[dvor]]) pred [[kralj]]evo palačo, zato je moral biti večji in primerno urejen. Tako je nastal trg in moderno pojmovanje mesta. <ref>Liverani M., Bahrani Z., Van de Mieroop, M.: ''Uruk: The First City''. London 2006. ISBN 1845531914.</ref>
===Stara Grčija===
[[Slika:Castra1.png|thumb|150px|Shema rimskih mest: (1) '''trg''' (''forum''); (2) glavna cesta ''Via Praetoria'' (vzhod-zahod); (3) glavna cesta ''Via Principalis'' (sever-jug); (4) glavni desni vhod ''Porta Principalis Dextra''; (5) prednji vhod ''Porta Praetoria'' (vzhod); (6) glavni levi vhod ''Porta Principalis Sinistra''; (7) ozadnji vhod ''Porta Decumana''.]]
[[Antična Grčija|Starogrške]] ''[[polis]]'' ali mestne države, kjer ni bilo več kralja, temveč je bila oblast v rokah ljudstva, so popolnoma spremenile namembnost trga. To ni bil več vrt ali dvorišče pred kraljevo palačo, temveč prostor, kjer se je zbiralo prebivalstvo in odločalo o [[zakonodajna oblast| zakonodaji]], torej središče [[politika|političnega]] dogajanja. Trg, imenovan ''agorà'', je postal najpomembnejša točka mesta, zato so imeli ob njem sedež vsi predstavniki oblasti, tako laične kot cerkvene. Tu so se razvijali trgovski stiki, sejmi in kulturne prireditve. V [[5. stoletje|5. stoletju]] so se že razlikovale tri vrste starogrškega trga. V obmorskih krajih, kjer se je razvijala živahna prekomorska trgovina, je bil trg ob obali, V naseljih, ki so se bavila z notranjo trgovino, je bil trg blizu mestnih vrat. Mesta, kjer se je odvijalo predvsem politično in versko življenje, so imela trg v samem središču. <ref>Bearzot, C.: ''La polis greca'', Bologna 2009, ISBN 978-88-15-13421-9</ref>
===Rimski imperij===
[[Rimski imperij|Rimljani]] so spet nekoliko obnovili namembnost trga, posebno v krajih, ki so bili oddaljeni od [[Rim]]a. Ostala je raba prostora za politične, verske in kulturne namene, a enako pomembno jim je bilo razkazovanje svoje moči in slave. Za pojmovanje starih Rimljanov je bilo nujno, da že videz glavnega mestnega trga pokaže vso veličino imperija. Pri ustanavljanju novih mest je bilo treba predvideti ne samo gradnjo [[gledališče|gledališča]], [[amfiteater|amfiteatra]], [[bazilika|bazilike]], [[rimske terme|term]] in [[tempelj|templja]], temveč tudi in predvsem ''foruma''. ''Forum'' je bil osrednji trg, kjer se je odvijalo politično in versko življenje prebivalcev, zato je moral biti še posebno mogočen. <ref>Giardina, A.: ''Roma Antica'', Roma - Bari 2008</ref>
===Srednji vek===
V Evropi je v srednjem veku trg izgubil svoj pomen, ker so se ljudje zatekali pod varstvo [[plemič]]ev in si ustvarjali bivališča čim tesneje ob [[grad]]ovih. Pozneje, med [[12. stoletje|12.]] in [[14. stoletje|14. stoletjem]], so mestna obzidja postala nepotrebna in mesta so ponovno rasla na ravninah ob križiščih prometnih poti ali ob sotočjih plovnih rek. [[Renesansa]] je po vsej Evropi zbudila zanimanje za vse vrste [[umetnost]]i, kar se je pokazalo tudi v [[urbanistika|urbanistiki]]. Nastala je ideja o "idealnem mestu", ki naj bi bilo pravilne [[geometrija|geometrične]] oblike, z natančno predvidenimi ulicami in simetrično lokacijo bivališč ter javnih zgradb. V vseh teh načrtih se spet uveljavi trg kot središče vsega dogajanja.
[[Slika:Palmanova1600.jpg|right|350px|thumb|Mesto [[Palmanova]], ki ga je v [[16. stoletje|16. stoletju]] zgradila [[Beneška republika]]. Osrednji trg je pravilen [[šesterokotnik]], kamor se steka šest glavnih ulic mesta, med katerimi obdaja trg šest stavb poglavitnega pomena za prebivalstvo. Na sredi trga stoji od nastanka mesta pa vse do danes kamnit podstavek z mestno [[zastava|zastavo]].]]
===Današnji trg===
Tudi v naslednjih stoletjih so se gradila mesta, ki so združevala potrebo po [[fortifikacija|fortifikaciji]] z osnovnimi potrebami prebivalstva in večkrat je bila v ospredju skrb za [[estetika|estetiko]], vendar pravilne geometrične oblike niso bile vedno mogoče. Je pa ostala povsod navada glavnega trga v središču naselja. Z naraščanjem mestnega prebivalstva so se tudi mestne površine vedno bolj širile in z novimi stavbami so se ustvarjali novi trgi. Danes ni več potrebe po obzidjih in obrambnih kanalih in gradnja novih mestnih četrti ne stremi več po simetričnih oblikah. Glavna skrb je zadostitev praktičnih zahtev, kar pomeni široke ulice in več odprtih prostorov ali trgov med hišami. Današnja vloga trga je prav zmanjšanje tesnobe, ki jo mestni človek občuti med štirimi stenami stanovanja. <ref>Carta, M.: ''Next city: culture city'', Roma 2004</ref>
==Viri==
<references/>
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|category:Urban squares}}
{{Wikislovar|trg|Trg}}
[[Kategorija:Urbanizem]]
| |||