Wikipedija

Brusnica: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
MGTom (pogovor | prispevki)
1.689 urejanj
{{vprašljivo}}
TadejM (pogovor | prispevki)
121.484 urejanj
vrnil na 19. junij 2009
Vrstica 1:
{{Posploši}}
{{uredi|okorna slovnica, pravopisne in tipkarske napake}}
{{vprašljivo}}
{{drugipomeni}}
{{drugipomeni3|Brusnice}}
{{Taksonomka
Vrstica 22 ⟶ 18:
}}
 
'''Brusnica''' ([[znanstveno ime]] '''''Vaccinium vitis-idaea''''') je droben vednozelen [[grm]]iček iz družine [[kritosemenke|kritosemenk]] [[Ericaceae]] (vresnice). Ima užiten [[plod]], vendar jo navadno obirajo v naravi, gojena pa je redka. Domači habitat so subpolarni [[gozd]]ovi severne [[Evrazija|Evrazije]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]] v [[zmerni pas|zmernem]] do [[subarktičen|subarktičnem]] podnebju.
[[Slika:Cranberrymap.jpg|thumb|250px|Razširjenost podrodu ''Oxycoccos'': Rdeča: Navadna brusnica Oranžna: Mala brusnica Zelena: Ameriška brusnica]]
'''Brusnica''' je droben vednozelen grmiček iz družine kritosemenk [[Ericaceae]] (vresnice) ter rodu ''[[Vaccinium]]'' , podrod ''[[Oxycoccos]]''. Domači habitat so subpolarni gozdovi severne Evrazije in Severne Amerike v zmernem do subarktičnem podnebju. Bolje uspevajo v senci in na stalno vlažnih, kislih tleh. Uspeva tudi na s hranili bogatih tleh, na alkalnih pa ne. Vrsta je izredno trdoživa in prenaša temperature celo pod −40 °C, vročina pa ji škoduje.
 
Poznamo dve zelo podobni geografski [[sorta (biologija)|sorti]] vrste ''Vaccinium vitis-idaea'':
Grmički so visoki do 20&nbsp;cm ter imajo do 2m dolge pritlike.<ref>[http://www.cranberryinstitute.org/about_cranberry.htm Cranberry Institute: About Cranberries<!-- Bot generated title -->]</ref> Stebla so tanka in pololesenela, imajo majhne zimzelene liste, cvetovi pa so temno vijolični. Liste obdrži tudi v najhujših zimah, kar je za širokolistno rastlino precej nenavadno, četudi jo pred hudim mrazom navadno zaščiti sneg. Običajni jih oprašujejo čebele. Plodovi so sprva so beli, ko dozorijo pa živo rdeči. So užitni in imajo kisel okus.
*''Vaccinium vitis-idaea'' var. ''vitis-idaea'' L., evrazijska sorta. Z 10–25 mm dolgimi listi.
*''Vaccinium vitis-idaea'' var. ''minus'' Lodd., Severna Amerika. Z 7–20 mm dolgimi listi.
 
[[Slika:Vaccinium vitis-idaea.jpg|left|thumb|Cvetovi var. ''vitis-idaea'']]
V Severni Ameriki brusnico zelo pogosto gojijo kot gospodarsko rastlino.Večinoma jih predelujejo v sok, brusnično »omako« ali pa jih prodajajo kot suho sadje. (podobno kot rozine).
Grmički brusnice obeh sort so navadno 10–40 cm visoki in pritlične rasti. Bolje uspevajo v senci in na stalno vlažnih, [[kislina|kislih]] tleh. Uspeva tudi na s hranili bogatih tleh, na [[baza (kemija)|alkalnih]] pa ne. Vrsta je izredno trdoživa in prenaša temperature celo pod −40 °C, vročina pa ji škoduje.
Od začetka 21. stoletja uporaba brusnic v prehrani hitro raste, saj postaja brusnica vedno bolj priznana zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. Zaradi te komercialne uspešnosti jo nekateri imenujejo "supersadje".<ref>[http://www.hortresearch.co.nz/index/news/493 HortResearch - Newsroom - 'Superfruits' the future of health<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://www.nznewsuk.co.uk/news/?ID=4952&StartRow=91 Superfruit To the Rescue > General News | New Zealand News UK | nznewsuk.co.uk<!-- Bot generated title -->]</ref>
 
Brusnica je polesenela, liste pa obdrži tudi v najhujših zimah, kar je za širokolistno rastlino precej nenavadno, četudi jo pred hudim mrazom navadno zaščiti [[sneg]]. Razrašča se s podzemeljskimi [[korenika]]mi. Cveti v zgodnjem poletju z zvonastimi belimi [[cvet]]ovi. Plod, ki je [[neprava jagoda]], je rdeč in kisel ter dozori v poznem poletju ali jeseni.
== Vrste in opis ==
 
Poznamo 3 do 4 vrste brusnice, razdeljene v 2 podroda:
;Podrod "Oxycoccos" (Oxycoccos)
* '''''Vaccinium oxycoccos''''' ali ''Oxycoccos palustris'' (Navadna brusnica) je zelo razširjena v hladnejših področjih severne poloble in sicer v Severni Ameriki in severnih predelih Evrope in Azije. Ima majhne liste, dolge 5-10mm. Cvetovi so temno rožnati, na sredini vijolični in se nahajajo na dlakavem steblu. Plod je bledo rožnate barve z osvežujočim kiselkastim okusom.
* '''''Vaccinium microcarpum''''' ali ''Oxycoccos microcarpus'' (Mala brusnica) najdemo jo v severnih predelih Evrope in Azije, Od V. oxycoccus se razlikuje po listih, ki so bolj trikotne oblike, steblo pa je brez dlačic. Nekateri botaniki jo uvrščajo med V. oxycoccos.
* '''''Vaccinium macrocarpon''''' ali ''Oxycoccos macrocarpus'' (Ameriška brusnica) uspeva v severovzhodnih predelih Severne Amerike, na višjih nadmorskih višinah pa tudi nekoliko južneje, vse do Severne Karoline. Od V. oxycoccus ima večje liste, ki so dolgi 10-20mm, okus pa nekoliko spominja na jabolko.
;Podrod "Oxycoccos" (Oxycoccoides)
* '''''Vaccinium erythrocarpum''''' ali ''Oxycoccos erythrocarpus'' (Južna gorska brusnica) uspeva v jugo vzhodnih predelih Severne Amerike na višjih nadmosrskih višinah v Apalačih ter v vzhodni Aziji
[[Slika:Vaccinum oxycoccos 120604.jpg|left|thumb|''Vaccinium oxycoccos'' flowers]]
Brusnice so v bližnjem sorodu z borovnicami, ki tudi spadajo v podrod Vaccinium.
 
Nekatere rastline iz rodu ''[[Viburnum]]'' (Viburnum trilobum), ki niso niti malo v sorodu z brusnico, so včasih napačno poimenovane "visokogrmičaste brusnice".
 
Brusnice pogosto prizadene »bolezen lažnega cvetja« (ang. [[false blossom]]), ko jo povzroči ''Exobasidium oxycocci''. Plesen prizadane cvetove, ki nepravilno odcvetijo in ne obrodijo plodu.
 
== Etimologija in zgodovina ==
[[Slika:Jonathan eastman johnson cranberry harvest.jpg|thumb|''Obiranje brusnic na otoku[[Nantucket, Massachusetts|Nantucket]]'', [[Eastman Johnson]], 1880.]]
Angleško ime za brusnico (cranberry) izvira iz besede "craneberry". Tako so jo poimenovali prvi evropski priseljenci v Ameriki, ki se jim je zdela oblika rastline podobna žerjavu.
 
Prvi, ki so brusnico uporabljali v prehrani so bili severnoameriški Indijanci.Indijanci so brusnico uporabljali na različne načine, še posebej za zdravilni prašek »pemmican. Prvi, ki je začel gojiti brusnice kot kmetijsko rastlino, je bil Henry Hall, veteran iz ameriške osamosvojitvene vojne, in sicer leta 1816. V dvajsetih letih 19. stoletja so brusnice prišle tudi v Evropo.<ref>http://www.cranberries.org/cranberries/history.html</ref> Takrat so postale divje brusnice popularne tudi v nordijskih državah in Rusiji. V preteklosti so bile divje brusnice zelo popularne tudi na škotskem, vandar pa so kasneje z izgubo naravnega habitata postale zelo ogrožena vrsta.
 
== Pridelava in uporaba ==
=== Območja pridelave ===
[[Slika:Cranberrys beim Ernten.jpeg|thumb|right|Obiranje brusnic v [[New Jerseyu]]]]
Brusnice so pomembna kmetijska rastlina v nekaterih ameriških zveznih državah Maine, Massachusetts, Michigan, Minnesota, New Jersey, Oregon, Washington, in Wisconsin, ter v kanadskih provincah Britanska Kolumbija, New Brunswick, Ontario, Nova Škotska, Nova Fundlandija in Quebec. Med ameriškimi zveznimi državami sta največja pridelovalca Wisconsin, kjer pridelajo kar polovico vseh brusnic v ZDA ter Massachusetts z 28 % deležem. Manjša področja s pridelavo brusnice najdemo tudi v južnem Čilu, baltskih državah ter ponekod v vzhodni Evropi.
 
=== Pridelava ===
V preteklosti so brusnice gojili na mokriščih. Trenutno brusnice gojijo na višjih območjih s silikatno podlago in precej vlage. Zgornjo plast podlage odstranije in iz nje naredijo nasipe okoli gredic. V gredice nato nasujejo 10–20&nbsp;cm debelo plast peska. Gredice imajo namakalni sistem, ki omogoča stalno namakanje brusnic v času rasti. Prav tako morajo držati vodo, saj so v času obiranja poplavljene.
 
V na novo izgrajene gredice zasadijo sadike brusnic. V prvih nekaj tednih sadike inzenzivno zalivajo, dokler ne razvijejo dovolj korenin. Prvo leto so tudi intenzivno gnojene. Cena izgradnje novih pridelovalnih površin je okrog 70.000 dolarjev na hektar.
 
Pogosto napačno mišljenje o pridelavi brusnic je, da so gredice skozi vse leto poplavljene.V času rasti gredico niso poplavljene, so pa namakane, kar zagotavlja potrebno vlažnost prsti. Gredice so poplavljene jeseni, kar olajša obiranje ter pozimi, ko ima to zaščitno vlogo pred nizkimi temperaturami. V hladnejših predelih, kot je vzhodna Kanada, poplavljene gredice običajno zamrznejo, v toplejših področjih pa ne. Na vsakih 3 do 5 let na zamrznjene gredice posujejo novo plast peska, ki pomaga pri zatiranju škodljivcev in pri obnavljanju rastlin.
 
=== Obiranje in uporaba v prehrani ===
Obiranje brusnic poteka jeseni, ko sadeži dozorijo. Običajno je to konec septembra ali v začetku oktobra. Danes obiranje poteka strojno. Gredice najprej poplavijo s 15 do 20&nbsp;cm vode. Voda zmehča peclje, s katerimi so sadeži pritrjeni na rastlino. Potem poseben kombajn »postrga« sadeže z rastline. Plavajoče brusnice nato poberejo z lovilnimi mrežami. Sadeže nato očistijo, sortirajo ter pripravijo za nadaljnjo predelavo.
 
V ZDA približno 5-10 % pridelka še vedno oberejo na »suh« način. Ta način je manj avtomatiziran, zahteva več dela in je posledično dražji. Dobra stran tega načina pa je, da so sadeži manj poškodovani, in jih lahko prodajajo v taki obliki, medtem, ko gredo pri »mokrem« obiranju sadeži večinoma v predelavo. Tudi obiranje na »suh« način je danes že precej avtomatizirano, vseeno pa je ta način obiranja bolj zahteven.
 
Bel brusnični sok je iz narejen iz običajnih brusnic, ki so že dozorele, niso pa se še obarvale rdeče.
 
Približno 95 % brusnic je predelanih v izdelke kot so sok, marmelade in suho sadje, le 5 % pa jih prodajo na trgu kot sveže sadje. Brusnice, ki so namenjene nadaljnji predelavi običajno najprej zamrznejo. Da je omogočeno zračenje, so shranjene v nizkih zabojih s perforiranim dnom. Ker poteka obiranje brusnic običajno v pozni jeseni, se brusnice za svežo uporabo pogosto shranjujejo v skednjih. Ti nimajo hladilnega sistema, pač pa je temperatura regulirana z odpiranjem in zapiranjem oken. Pri vzdrževanju temperature zelo pomagajo debeli zidovi.
 
»Brusnična omaka« je zelo popularna priloga pečenemu puranu v Angliji in Severni Ameriki. V Kanadi in ZDA je to tipična večerja za zahvalni dan, v Angliji pa ta tradicija velja za božič. Brusnice so pogosto uporabljene tudi pri peki različnih peciv, za razliko od ostalih podobnih sadežev pa se brusnica zaradi precej kislega okusa le redko je kot sveže sadje.
 
Največji delež brusnic pa se porabi pri proizvodnji brusničnega soka. Običajno je dodatko sladkan, saj ima brusnica zelo oster okus. Brusnični sok je tudi sestavina znanega koktajla »cosmopolitan«.
 
Ponekod izdelujejo tudi brusnično vino. Lahko je pridobljeno iz celih brusnic, brusničnega soka ali pa koncentrata.
 
== Hranila in antioksidativne lastnosti ==
{{uredi|napačni decimalni simboli, neprevedeni ostanki angleščine}}
 
Brusnice imajo srednje veliko vitamina C, vlaknine, magnezij ter ostale esencialne mikroelemente.<ref>[http://whfoods.com/genpage.php?tname=nutrientprofile&dbid=172 Cranberries: In-depth nutrient analysis] Cranberry in-depth nutrient analysis, ''World's Healthiest Foods''</ref>
<center>
{| class="wikitable" style="text-align:center"
|-
|colspan=3|'''Hranila v surovih brusnicah'''<ref>[http://www.nal.usda.gov/fnic/cgi-bin/nut_search.pl U.S. Department of Agriculture: Nutrient Data Laboratory -- USDA Nutrient Database] ''A searchable index of food nutrient composition.'' Search on cranberries for raw cranberry nutrient composition. Search on cranberry for other cranberry products.</ref>
|-
! Snov
! Količina v 100g
! % [[Dnevne potrebe]]
|-
| Energijska vrednost
| 46 kcal
|
|-
| Dietne vlaknine
| 4,6 g
| 15,3 %
|-
| Skupni sladkor
| 4,04 g
|
|-
| [[Kalcij]], Ca
| 8&nbsp;mg
| 0,8 %
|-
| [[Magnezij]], Mg
| 6&nbsp;mg
| 1,9 %
|-
| [[Mangan]], Mn
| 0,15&nbsp;mg
| 7 %
|-
| [[Fosfor]], P
| 13&nbsp;mg
| 1,9 %
|-
| [[Kalij]], K
| 85&nbsp;mg
| 1,8 %
|-
| [[Natrij]], Na
| 2&nbsp;mg
| 0,1 %
|-
| [[Vitamin C]], skupna askorbinska kislina
| 13,3&nbsp;mg
| 16 %
|-
| [[Vitamin A]], IU
| 60 IU
| 9 %
|-
| [[Vitamin K]], μg
| 5,1 [[mikrogram|μg]]
| 6,4 %
|-
| [[Karoten]], beta
| 36 μg
| nd
|-
| [[Lutein]] + [[zeaksantin]]
| 91 μg
| nd
|}
</center>
<center>
nd: Dnevna potreba ni določena
</center>
 
== Potencialne in dejanske koristi za zdravje ==
=== Pomembne spojine v brusnicah ===
Brusnice so vir polifenolnih antioksidantov, ki so predmet raziskave v številnih študijah zaradi potencialnih ugodnih učinkov na kardiovaskularni sistem, imunski sistem ter kot možne učinkovine za zdravljenje raka.<ref>{{cite journal |author=Seifried HE, Anderson DE, Fisher EI, Milner JA |title=A review of the interaction among dietary antioxidants and reactive oxygen species |journal=J Nutr Biochem. |volume=18 |issue=9 |pages=567–79 |year=2007 |month=September |pmid=17360173 |doi=10.1016/j.jnutbio.2006.10.007 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Halliwell B |title=Dietary polyphenols: good, bad, or indifferent for your health? |journal=Cardiovasc Res. |volume=73 |issue=2 |pages=341–7 |year=2007 |month=January |pmid=17141749 |doi=10.1016/j.cardiores.2006.10.004 }}</ref>
 
V brusničnem soku najdemo sestavine, ki inhibirajo, morda pa celo obrnejo proces vezave povzročitelja zobne gnilobe, Streptococcus mutans, na zobno sklenino.<ref>[http://www.cranberryinstitute.org/health/dental.htm The Cranberry Institute]</ref><ref>[http://www.webmd.com/content/article/115/111780 Blocking tooth decay]</ref> Brusnični sok pa je prav tako učinkovit tudi proti ledvičnim kamnom.<ref>{{cite journal |author=McHarg T, Rodgers A, Charlton K |title=Influence of cranberry juice on the urinary risk factors for calcium oxalate kidney stone formation |journal=BJU Int. |volume=92 |issue=7 |pages=765–8 |year=2003 |month=November |pmid=14616463 |url=http://www3.interscience.wiley.com/resolve/openurl?genre=article&sid=nlm:pubmed&issn=1464-4096&date=2003&volume=92&issue=7&spage=765 |doi=10.1046/j.1464-410X.2003.04472.x}}</ref><ref>{{cite journal |author=Kessler T, Jansen B, Hesse A |title=Effect of blackcurrant-, cranberry- and plum juice consumption on risk factors associated with kidney stone formation |journal=Eur J Clin Nutr |volume=56 |issue=10 |pages=1020–3 |year=2002 |month=October |pmid=12373623 |doi=10.1038/sj.ejcn.1601442 }}</ref>
 
Brusnice so tudi vir antocianidinskih flavonoidov: cianidina, peonidina in kvercetina.[15][16] V in vitro študijah so se izkazali kot zelo učinkovito sredstvo proti raku. Vendar pa za splošni učinek na človeški organizem ni dokazov, saj se zelo slabo obsorbirajo, poleg tega pa se tudi zelo hitro eliminirajo iz telesa.
 
Od leta 2002 naprej so vse večje pozornosti, zaradi potencialne učinkovitosti proti različnim vrstam raka, deležni polifenoli.<ref>[http://newsletter.cancerresearchsociety.ca/bulletin/omni/articles/4190.aspx Cancer Research Society Newsletter : The Cranberry – A Natural and Delicious Antidote<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{cite journal |author=Neto CC |title=Cranberry and blueberry: evidence for protective effects against cancer and vascular diseases |journal=Mol Nutr Food Res |volume=51 |issue=6 |pages=652–64 |year=2007 |month=June |pmid=17533651 |doi=10.1002/mnfr.200600279 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Ferguson PJ, Kurowska EM, Freeman DJ, Chambers AF, Koropatnick J |title=In vivo inhibition of growth of human tumor lines by flavonoid fractions from cranberry extract |journal=Nutr Cancer |volume=56 |issue=1 |pages=86–94 |year=2006 |pmid=17176222 |doi=10.1207/s15327914nc5601_12 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Seeram NP, Adams LS, Zhang Y, ''et al.'' |title=Blackberry, black raspberry, blueberry, cranberry, red raspberry, and strawberry extracts inhibit growth and stimulate apoptosis of human cancer cells in vitro |journal=J Agric Food Chem. |volume=54 |issue=25 |pages=9329–39 |year=2006 |month=December |pmid=17147415 |doi=10.1021/jf061750g }}</ref><ref>{{cite journal |author=Sun J, Chu YF, Wu X, Liu RH |title=Antioxidant and antiproliferative activities of common fruits |journal=J Agric Food Chem. |volume=50 |issue=25 |pages=7449–54 |year=2002 |month=December |pmid=12452674 |doi=10.1021/jf0207530}}</ref> Leta 2001 so na univerzi v Mainu v študiji brusnico primerjali z 20 drugimi vrstami sadja. Brusnica je imela največ tako prostih, kot skupnih fenolov, daleč pred drugo-uvrščenim rdečim grozdjem.<ref>{{cite journal |author=Vinson JA, Su X, Zubik L, Bose P |title=Phenol antioxidant quantity and quality in foods: fruits |journal=J Agric Food Chem. |volume=49 |issue=11 |pages=5315–21 |year=2001 |month=November |pmid=11714322 |doi=10.1021/jf0009293}}</ref> Tanini pa preprečujejo pritrjevanje bakterij, tako na stene urinarnega trakta, kot tudi na zobno sklenino.<ref>[http://www.umaine.edu/umext/cranberries/Health%20Benefits%20-%20Keep%20Doctor%20&%20Dentist%20Away.htm Cranberries Keep the Doctor AND Dentist Away!] University of Maine</ref>
 
=== Antiadhezivno delovanje ===
Kot kaže uživanje brusničnega soka deluje zaščitno proti bakterijskim okužbam urinarnega trakta. Raziskave namreč kažejo, da sestavine brusničnega soka (tanini) inhibirajo pritrditev bakterij na steno mehurja in uretre.<ref>[http://www.eurekalert.org/pub_releases/2008-07/wpi-cjc072108.php Cranberry juice creates energy barrier that keeps bacteria away from cells, study shows]</ref><ref>[http://www.physorg.com/news77194887.html Compounds in cranberry juice show promise as alternatives to antibiotics]</ref><ref>[http://www.sciencedaily.com/releases/2008/07/080721152005.htm How Cranberry Juice Can Prevent Urinary Tract Infections]</ref>
 
Kljub velikim obetom pa dokazi za učinkovito zaščito pred infekcijami urinarnega trakta pri ženskah zaenkrat še omejeni.<ref>{{cite journal |author=Jepson RG, Mihaljevic L, Craig J |title=Cranberries for preventing urinary tract infections |journal=Cochrane Database Syst Rev |issue=2 |pages=CD001321 |year=2004 |pmid=15106157 |doi=10.1002/14651858.CD001321.pub3 }}</ref> Nekatere študije so preučevale tudi vpliv brusničnega soka na ljudi s povečanjimi tveganjemi za urinarne infekte kot so npr. poškodba hrbtenjače, vstavljen katetrom ter težavami pri uriniranju, vendar pa te študije niso pakazale bistvenega izboljšanja.<ref>{{cite journal |author=Linsenmeyer TA, Harrison B, Oakley A, Kirshblum S, Stock JA, Millis SR |title=Evaluation of cranberry supplement for reduction of urinary tract infections in individuals with neurogenic bladders secondary to spinal cord injury. A prospective, double-blinded, placebo-controlled, crossover study |journal=J Spinal Cord Med |volume=27 |issue=1 |pages=29–34 |year=2004 |pmid=15156934 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Waites KB, Canupp KC, Armstrong S, DeVivo MJ |title=Effect of cranberry extract on bacteriuria and pyuria in persons with neurogenic bladder secondary to spinal cord injury |journal=J Spinal Cord Med |volume=27 |issue=1 |pages=35–40 |year=2004 |pmid=15156935 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Lee BB, Haran MJ, Hunt LM, ''et al.'' |title=Spinal-injured neuropathic bladder antisepsis (SINBA) trial |journal=Spinal Cord |volume=45 |issue=8 |pages=542–50 |year=2007 |month=August |pmid=17043681 |doi=10.1038/sj.sc.3101974 }}</ref>
 
=== Do sedaj izvedene klinične študije ===
Aprila 2004 je francoska agencija za zdravila AFSSA odobrila brusnični sok kot sredstvo za zdravljenje infekcij urinarnega trakta.<ref>[http://web.archive.org/web/20070624070917/http://www.foodnavigator.com/news/ng.asp?n=53743-cranberry-health-claims Cranberry health claims to boost sales in France], ''FoodNavigator.com-Europe'', July 2004</ref>
 
Do sedaj so štiri randomizirane klinične študije potrdile učinkovitost brusnice proti bakterijskim okužbam urinarnega trakta pri ženskah, ki so uživale brusnični sok 12 mesecev.<ref>{{cite journal |author=Jepson RG, Craig JC |title=A systematic review of the evidence for cranberries and blueberries in UTI prevention |journal=Mol Nutr Food Res |volume=51 |issue=6 |pages=738–45 |year=2007 |month=June |pmid=17492798 |doi=10.1002/mnfr.200600275 }}</ref>
 
Iz Ameriškega centra za alternativno in dopolnilno medicino (NCCAM) prav tako poročajo o treh nedavno zaključenih in štirih še vedno potekajočih študijah, kjer preučujejo učinke brusničnega soka ter kapsul z izvlečki iz brusnic.<ref>[http://clinicaltrials.gov/search/term=(NCCAM)+%5BSPONSOR%5D+(cranberry)+%5BTREATMENT%5D?recruiting=false Clinicaltrials.gov, January 2008]</ref> V šestih iz med teh študij je predmet raziskave protibakterijski učinek pri okužbah urinarnega trakta pri ženskah. Ena študija pa preučuje učinke polifenolov na citokrom P450 ter morebitne interakcije z ostalimi učinkovinami, kot so alprazolam, dekstrometorfan in kofein. Do januarja 2008 pa izsledki raziskav še niso bili javno objavljeni.
 
=== Možne kontraindikacije ===
Jeseni, leta 2004 je v Veliki Britaniji Komisija za varnost zdravil, pacientom ki jemljejo odsvetovala pitje brusničnega soka, saj naj bi bil odgovoren za nekatere neželjene učinke. Vzrok temu naj bi bila prisotnost salicilne kisline v rastlinah, bogatih s polifenoli. Med leti 2006 in 2008 so izvedli številne raziskave na to temo, ki pa niso potrdile statistično signifikantne povezave med neželenimi učinki varfarina pri hkratnem uživanju 250 ml brusničnega soka dnevno.<ref>{{cite journal |author=Li Z, Seeram NP, Carpenter CL, Thames G, Minutti C, Bowerman S |title=Cranberry does not affect prothrombin time in male subjects on warfarin |journal=J Am Diet Assoc |volume=106 |issue=12 |pages=2057–61 |year=2006 |month=December |pmid=17126638 |doi=10.1016/j.jada.2006.09.012 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Pham DQ, Pham AQ |title=Interaction potential between cranberry juice and warfarin |journal=Am J Health Syst Pharm |volume=64 |issue=5 |pages=490–4 |year=2007 |month=March |pmid=17322161 |doi=10.2146/ajhp060370 }}</ref>
 
== Zgodovina brusnice kot gospodarske rastline ==
Pridelovalci brusnic so že v začetku prejšnjega stoletja ustanovili prve zadruge, prav tako pa ima tudi njihovo oglaševanje že dolgo zgodovino. Leta 1904 sta John Gaynor, pridelovalec in Wisconsina in A.U. Chaney, posrednik iz Iowe, organizirala prvo zadrugo za pridelovalce iz Wisconsina, da bi pri kupcih dosegli enotno ceno. Tudi pridelovalci is New Jerseya in Massachusettsa so bili že zgodaj združeni v zadruge. Ustanovili so nacionalno borzo sadja, brusnice pa so tržili pod skupno blagovno znamko Eatmor. Z vzdrževanjem visokih cen in podvojitvijo pridelave med leti 1903 in 1917 so cene kasneje močno padle. Leta 1918 so porabili kar 54.000 Ameriških dolarjev za samo oglaševanje, medtem, ko se je prodaja povečala za milijonh dolarjev v primerjavi z letom prej.
 
S presežkom brusnic in spreminjanjem navad v ameriških gospodinjstvih, so nekateri podjetni pridelovalci začeli konzervirati brusnice, ki so bile prenizke kvaliteto za prodajo v sveži obliki. Kmalu pa je tudi na tem področju prišlo do neusmiljenega konkurenčnega boja. Leta 1930 so se združila tri največja predelovalna podjetja: Ocean Spray Preserving company, Makepeace Preserving Co, and Cranberry Products Co. Novo ustanovljeno podjetje se je imenovalo Cranberry Canners, Inc., proizvode pa je tržilo pod blagovno znamko Ocean Spray. Ker je imelo novo podjetje kar 90 % tržni delež, je bilo to v nasprotju s protimonopolnimi zakoni. Leta 2006 je pa pod Ocen Spray spadalo približno 65 % severno-ameriške predelovalne industrije. V Kanadi je odstotek nekoliko višji kot v ZDA.
 
Prelomnica za predelovalno industrijo je bila 9. november 1959, ko je sekretar za izobraževanje in prehrano, Arthur S. Flemming naznanil, da so v pridelkih našli sledove herbicida aminotriazola. To je privedlo do sesutja trga, pridelovalci pa so izgubili milijone.<ref>[http://thehound.net/19870404/mp3s/start12.mp3 "Cranberry Blues" 1959 recording (mp3 file) by Robert Williams and the Groovers]</ref> Predelovalni industriji pa je to dalo vedeti, da se nikakor ne morejo zanašati samo na »praznično« prodajo, ampak so morali začeti tržiti brusnice skozi vse leto. Prav tako se je tudi močno povečala previdnost pri uporabi pesticidov.
 
Po krizi z aminotriazolom se je Ocean Spray reorganizirala, ogromno je bilo tudi investicij v razvoj novih produktov. Tako se je na trgu pojavila mešanica jabolčnega in brusničnega soka, sledile pa so še mešanice drugih sokov.
 
V osemdesetih in devetdesetih so se tako cene, kot tudi proizvodnja stalno zviševala. Cene so dosegle višek leta 1996, ko je bilo treba za 45,4 kilogamski sod odšteti okrog 65 dolarjev. Do leta 2001 pa je cena padla na 18 dolarjev za sod. Vzrok za to je bila prenasičenost trga, saj je proizvodnja močno presegla povpraševanje. Zaradi tega pa so tudi ostajale zaloge v zamrzovalnikih in skladiščih.
 
Največja predelovalna podjetja so: Ocean Spray, Cliffstar, Inc., Northland Cranberries (v stečaju) Clement Pappas & Co. in Decas Cranberry Products.<ref>{{cite book |author=Roper TR, Vorsa N |chapter=Cranberry: Botany and Horticulture |editor=Janick J |title=Horticultural Reviews |publisher=Wiley |location=New York |year=1997 |pages=215–6 |isbn=0-471-18907-3 |url=http://www.pubhort.org/hr/hr21/HR_21_07_00000000.pdf}}</ref>
 
== Reference ==
{{opombe|2}}
 
 
{{Zbirka|Vaccinium vitis-idaea}}
Vrstica 204 ⟶ 37:
 
[[az:Mərcangilə]]
[[ba:Ҡыҙыл көртмәле]]
[[bar:Grant]]
[[bat-smg:Bruknė]]
[[be:Брусніцы]]
[[be-x-old:Брусьніцы]]
[[bg:Червена боровинка]]
[[bs:Brusnica]]
[[bxr:Алирhан]]
[[ca:Vaccinium vitis-idaea]]
[[cs:Brusnice brusinka]]
[[csb:Bòrówka]]
[[cv:Кĕтмел]]
[[da:Tyttebær]]
[[de:Preiselbeere]]
[[en:Vaccinium vitis-idaea]]
[[eo:Ruĝa vakcinio]]
[[es:Vaccinium vitis-idaea]]
[[et:Harilik pohl]]
[[fi:Puolukka]]
[[fr:Airelle rouge]]
[[ga:BódhearcBódhearg]]
[[hsb:Brusnica]]
[[hu:Vörös áfonya]]
[[ik:Kimmigñaq]]
[[it:Vaccinium vitis-idaea]]
[[ja:コケモモ]]
Vrstica 233 ⟶ 56:
[[kl:Kimmernaq]]
[[ko:월귤]]
[[koi:Пув]]
[[kv:Пув]]
[[lb:Rout Molbier]]
[[lmo:Vaccinium vitis-idaea]]
[[lt:Bruknė]]
[[lv:Brūklene]]
[[mrj:Изивӧчӹж]]
[[nl:Rode bosbes]]
[[nn:Tytebær]]
[[no:Tyttebær]]
[[os:Мæцкъуы]]
[[pl:Borówka brusznica]]
[[pt:Vaccinium vitis-idaea]]
[[ro:Merișor (plantă)]]
[[ru:Брусника]]
[[sah:Отон]]
[[se:Jokŋa]]
[[simple:Vaccinium vitis-idaea]]
[[sk:Brusnica obyčajná]]
[[stq:Krounsbäie]]
[[sv:Lingon]]
[[udm:Ягмульы]]
[[uk:Брусниця звичайна]]
[[zh:越橘]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Brusnica«