Vipavski Križ: Razlika med redakcijama

'''Vipavski Križ''' je nekdanje slovensko [[mesto]] in sedež [[Krajevna skupnost Vipavski križ|Krajevne skupnosti Vipavski križ]]. Vas sodi med najlepše zgodovinske [[Kulturni spomeniki|kulturne spomenike]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Leži na podolgovatem hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline na nadmorski višini 183 m.

Hrib, na katerem leži vas, je bil naseljen že v predrimskih časih. V času rimskega cesarstva je v bližini tekla pomemba cesta med [[Aquileia|Oglejem (rimska Aquileia]] čez [[Ad Pirum|Hrušico, rimsko Ad Pirum]] do [[Emona|Ljubljane, rimsko Emona]]. Prvi pisne listine o kraju pa segajo v [[13. stoletje]] Vojvoda Bernard Koroški je 29.11.1252 naselje Villa Crucis podaril opatiji v Rožau blizu Čedada. Konec [[15. stoletje|15. stoletja]], po uspešnem [[Turki|turškem]] zavzetju [[Gorica|Gorice]], je takratni [[Nadškofija Gorica|goriški škof]] dal zgraditi štiristolpni [[grad]] in leta [[14821483]] so ga [[Goriški grofje]] obdali z [[obzidje]]m zaradi nevarnosti [[Turški vpadi|turških vpadov]]. Leta [[1507]] je Vipavski Križ dobil [[tržne pravice]], leta 1532 pa ga je [[cesar Ferdinand]] povzdignil v [[mesto]]. Leta 1636 so zgradili [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|kapucinski samostan]], v katerem je živel tudi pridigar [[Janez Svetokriški]].

Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitena, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem. Hiše so zaradi omejitve obzidja stisnjene v zavetje [[Grad Vipavski Križ|gradu]] in samega obzidja, na katerega so se začele naslanjati po letu 1636. Najstarejši del naselja ima ozke ulice z eno in dvonadstropnimi (zaradi dozidav spričo pomanjkanja protora)[[hiša]]mi, ki so bile kasneje zaradi požarov prezidane, zato je v njih ohranjenih le malo prvotnih [[gotika|gotskih]] elementov.<ref>[http://www.tic-ajdovscina.si/?lng=&vie=cnt&id=2005091608213588 www.tic-ajdovscina.si]</ref>