V [[Maribor]]u je obiskoval klasično gimnazijo (1914-1922) in študiral [[teologija|teologijo]] (1922-1926) ter bil 1926 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Med leti 1926–1931 je bil [[kaplan]] ([[Ruše]], [[Slovenske Konjice]], [[Celje]]). Od 1931–1936 nadaljeval študij na cerkvenoglasbenem oddelku Glasbene akademije na [[Dunaj]]u. Leta 1936 je [[diploma|diplomiral]] iz [[Gregorijanski koral|gregorijanskega korala]], [[orgle|orgel]] in [[dirigent|dirigiranja]]; hkrati je poslušal dva semestra [[muzikologija|muzikologije]] na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]]. Med leti 1936–1941 je bil v MriboruMariboru prof. [[verouk]]a na srednjih šolah in glasbe v dijaškem [[semenišče|semenišču]], v šolskem letu 1940/1941 pa je predaval tudi koral v bogoslovnem semenišču. Med vojno 1941–1945 je bil v [[Beograd|Beogradu]] [[organist]] v francoski cerkvi in prof. verouka na šestih gimnazijah. Po vojni je bil v Mariboru 1945–1949 ponovno prof. verouka, nato do upokojitve v letu 1979 ravnatelj stolnega kora, organist in sodelavec škofijske pisarne. Od leta 1968, ko je bil ustanovljen mariborski oddelek [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete]], je tu honorarno predavapredaval [[Liturgična glasba|cerkveno glasbo]]. Po vojni je organiziral vsakoletne tečaje za organiste v [[Škofija Maribor|mariborski škofiji]] in bil glavni predavatelj. Zafošnik, ki je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] vodil cerkveno glasbo v mariborski škofiji, je zapolnil vrzeli pri izobraževanju [[organist|organistov]]. Pomen njegovega dela je zrasel po [[Drugi vatikanski koncil|2. vatikanskem koncilu]] (1962–1965), ki je odprl nove možnosti glasbenemu sodelovanju pri [[bogoslužje|bogoslužju]]. Kot skladatelj se je zavestno držal preprostega glasbenega stavka, da bi olajšal delo šibkejšim zborom.
Zložil je zaZa [[Pevski zbor|mešani zbor]] ali ljudsko petje je zložil več maš na slovenska liturgična besedila, ter različne obredne, praznične in priložnostne pesmi, predvsemob tem pa tudi številne in bralne speve za ljudsko petje pri božjimed službiberili. Za moški zbor je prav tako zložil nekaj bogoslužnih pesmi. Svetnih skladb je ustvaril malo, priredil pa je številne koralne napeve in skladbe različnih avtorjev. Večina skladb je izšla v samozaložbi pri Škofijskem ordinariatu v MriboruMariboru.
NapiaslNapisal in v cerkvenih [[časopis|listih]] je objavil tudi več [[članek|članovčlankov]]: Naša pesem v Podravju (1940), glasbene ocene (1945–1946), Elektronske orgle (1969), O vnašanju slovenskih glasbenih elementov v liturgijo (1978) in spesnil zbirko v [[sonet]]ih ''Križev pot'' (1972). Ob Zafošnikovi 90-letnici je leta 1992 pri Slomškovi založbi v Mariboru izšla zbirka njegovih skladb z naslovom Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor [http://books.google.si/books/about/Cerkvene_pesmi_in_spevi_za_mešani_zbor.html?id=FNPpOgAACAAJ&redir_esc=y].
