Gencij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zavezništvo z Dardanijo in Makedonijo, Priprave na vojno |
Tretja ilirska vojna |
||
Vrstica 70:
Gencij in Perzej sta s skupno delegacijo pozvala [[Rodos]], naj se jima pridruži v vojni proti Rimu. Gencij se je pripravil tudi na morebitn rimski napad z morja in dal zgraditi 270 lemb, s katerimi je dopolnil svojo kopensko vojsko, ki je štela 15.000 mož. Gencij je bil zdaj pripravljen na vojno z Rimom.<ref>Illyrians to the Albanians, Neritan Ceka 2005</ref>
==[[Ilirske vojne|Tretja ilirska vojna]]==
Januarja ali februarja 168 pr. n. št. je Gencij zbral vso svojo vojsko in ladjevje lemb v Lisosu, najjužnejšem mestu v državi, vdrl na rimsko ozemlje in začel oblegati Basanijo, ki je bila samo nekaj kilometrov južneje. Njegov polbrat Karavancij je s 1.000 možmi in 50 konjeniki napadel Kavi. Mesta mu ni uspelo osvojiti, zato je opustošil okoliška polja. Skupina osmih lemb je napadla [[Drač|Epidamnus]] in Apolonijo. Rimljani pod poveljstvom Apija Klavdija so medtem izvedeli za Gencijevo zavezništvo s Perzejem Makedonskim in aretacijo svojih odposlancev. Apij je zato svoji vojski, ki je prezimovala v Nimfeju (sedanji Shëngjin v Albaniji), priključil čete iz Bilisa, Epidamna in Apolonije in odkorakal proti severu. Z vojsko se je utaboril pri reki Genes (Shkumbin). Tam se je sestal z novim poveljnikom, pretorjem Lucijem Anicijem Galom. Gal je priplul iz Italije v Apolonijo z dvema legijama s 600 konjeniki in 10.400 pešaki in vojsko italijanskih zaveznikov, ki je štela 800 konjenikov in 10.000 pešakov. Njegovo ladjevje, katerega velikost ni poznana, je imelo približno 5.000 mornarjev. K tej mogočni vojski je dodal še 200 konjenikov 2.000 pešakov svojih svojih ilirskih zaveznikov [[Partini|Partinov]]. Združena rimska vojska je bila dvakrat močnejša od Gencijeve.
V [[Tit Livij|Livijevi]] ''Zgodovini Rima'' se je opis tretje ilirske vojne izgubil, zato je potek vojnega pohoda slabo poznan. Izgleda, da se je rimsko ladjevje spopadlo z Gencijevimi lembami in zajelo večje število ladij. Sledil je poraz iirske kopenske vojske, ki je Rimljanom omogočil prodor v središče države. Gencij je zbral svojo vojsko v svojem glavnem mestu Škodri, ki je bilo dobro utrjeno in je imelo dober naraven položaj. Ko se je mestu približaja Ancijeva vojska, je Gencij panično pobegnil v mesto. Zaprosil je za tri dni premirja in upal, da mu bo v tem času prišel na pomoč Karavancij s svojo vojsko, kar pa se ni zgodilo. Gencij je zato poslal k Rimljanom svoje odposlance, med katerimi sta bila slavna plemenska poglavarja Tevtik in Bel, da bi se pogajali z rimskim poveljnikom.<ref>P. Cabanes, ''Épire, Illyrie, Macédoine''.</ref> Tretji dan pogajanj je sam prišel v rimski tabor in se vdal. Rimljani so ga sprejeli z vsemi častmi in ga pogostili, potem pa aretirali. Iliri v Škodri so se vdali in osvobodili rimske odposlance. Rimska vojska je odkorakala severno od jezera Sutari, kjer je v Meteonu ujela ilirsko kraljico Etuto, Karavancija in njegova sinova [[Skerdilajd]]a in Plevrata in druge vodilne Ilire.
Padec Ardiejskega kraljestva in Ancijeva zmago je v ceramonialnem slogu opisal Tit Livij:
: ''V samo nekaj dneh je (Ancij) na kopnem in na morju porazil hrabra ilirska plemena, ki so se zanašala na utrdbe in poznavanje svojega ozemlja.''
Vojni pohod je v resnici trajal trideset dni. Sledile so še manjše operacije na severu Ardiejskega kraljestva. Ancij je v večih mestih, citadelah in utrdbah ([[Risan|Rizon]], [[Vis]] in [[Ulcinj|Olcinij]]) in plemenskih državah [[Daorsi|Daorsov]] in [[Pirusti|Pirustov]], namestil svoje vojaške posadke. Nekatera mesta so prostovoljno prestopila na rimsko stran, druga, na primer [[Hvar]], pa so osvojili s silo in jih nato izropali.<ref>N. G. L. Hammond, F. W. Walbank, ''A History of Macedonia, III. del: 336-167 BC''.</ref>
==Sklici==
| |||