Multipla skleroza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
Godvisna (pogovor | prispevki)
reference-popravek
Vrstica 1:
'''Multipla skleroza''' (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je [[kronična]] [[avtoimunska bolezen|avtoimuna]] [[vnetje|vnetna]] bolezen, ki prizadene [[osrednje živčevje]] (OŽ). Ob procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina (demielinizacija). Značilno so pri istem bolniku prizadeta različna mesta v osrednjem živčevju (razsejanost v prostoru) in ob različnih časih (razsejanost v času). Gre za poslabšanja (zagone) in izboljšanja funkcij, ki jih opravlja osrednje živčevje, pri čemer je izguba funkcije odvisna od mesta, ki je prizadeto. Bolezen se pojavlja pogosteje pri ženskah, največkrat med 20. in 50. letom starosti. Pogostost pojavljanja bolezni se razlikuje po geografskih področjih.<ref name=Hankey>{{navedi knjigo
| last = Hankey
| first = Graeme J.
| authorlink =
| coauthors = Wardlaw, Joanna M.
| year = 2008
| title = Clinical Neurology
| publisher = Manson publishing
| location = London, UK
| id = ISBN 978-1-84079-097-2
| cobiss =
}}</ref>
 
== Etiologija ==
Vzrok je neznan. Najverjetneje gre za iztirjen [[imunski sistem|imunski odziv]] proti sestavinam lastnega telesa, natančneje [[mielin]]u, ki tvori ovojnice [[živčna celica|živčnih celic]] v OŽ. Dejavniki iz okolja, najverjetneje [[okužba|okužbe]], lahko sprožijo imunsko posredovano demielinizacijo (izgubo mielina) pri tistih z [[genetika|genetsko]] nagnjenostjo.<ref name=Hankey />
 
== Patofiziologija ==
Zaenkrat še nepoznan [[antigen]], ki posnema sestavine mielina, aktivira [[imunski sistem]]. Imunski sistem se odzove proti temu antigenu, hkrati pa zaradi podobnosti napada tudi mielin. Razpad mielina v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] povzroči upočasnitev prevajanje po [[nevron|živčnih celicah]] ali prevajanje celo ustavi. Delovanje prizadetih področij se lahko povrne s ponovno tvorbo mielina (remielinizacija). Če pa je poleg mielina okvarjeno tudi živčno vlakno ([[akson]]), lahko pride do trajne okvare funkcije tega področja v OŽ, saj je sposobnost obnavljanja živčnih celic zelo omejena.<ref name=Hankey />
 
== Znaki in simptomi ==
Začetek je po navadi subakuten, znaki se pojavljajo postopoma več ur ali dni. Zelo redko se začne hitro v nekaj minutah ali počasi v več tednih ali mesecih. Pri približno 50 % se pokaže z enim znakom, pri ostalih pa hkrati z večimi znaki okvare osrednjega živčevja.<ref name=Hankey />
 
Znaki so odvisni od tega, na katerem mestu v OŽ je prišlo do demielinizacije (propada mielina) <ref name=Hankey /> :
* motnje vida: lahko je moten samo barvni vid, lahko pa pride do popolne [[slepota|slepote]] na enem očesu in bolečin okrog očesa, ki se poslabšajo s premikanjem očesa in dotikom (gre za [[optični nevritis]], okvaro [[vidni živec|vidnega živca]]);
* šibkost enega ali več [[ud]]ov ali [[obraz]]a: občutek teže, utrujenosti ali togosti udov, vlečenje noge za sabo, padanje po tleh ...(okvara dela OŽ, ki prevaja ukaze za gibanje);
Vrstica 23 ⟶ 34:
* [[epileptični napad]]i: se lahko pojavijo, a so redki.
 
Napade MS lahko sprožijo razne [[travma|travme]] (vključno z [[operacija (medicina)|operacijami]]), [[okužba|okužbe]], čustveni [[stres]], utrujenost in podobno. <ref name=Hankey />
<br />
Napade MS lahko sprožijo razne [[travma|travme]] (vključno z [[operacija (medicina)|operacijami]]), [[okužba|okužbe]], čustveni [[stres]], utrujenost in podobno.
 
== Diferencialna diagnoza ==
Diferencialka je zelo široka, odvisno od znakov (mesta okvare). V grobem bi sem lahko našteli okužbe, druga [[vnetje|vnetja]], žilne okvare, [[tumor]]je, motnje [[presnova|presnove]] (pomanjkanje vitamina B12), [[zastrupitev|zastrupitve]], druge [[degenerativna bolezen|degenerativne bolezni]] ... <ref name=Hankey />
 
== Preiskave ==
Preiskava izbora je slikanje z [[MRT]], ki pokaže mesta demielinizacije, hkrati pa lahko pomaga pri ločevanju MS od nekaterih drugih vzrokov. Pregled [[likvor]]ja (cerebrospinalne tekočine) lahko pokaže aktivno imunsko vnetje v OŽ. <ref name=Hankey />
 
== Terapija ==
Blažji zagoni se lahko popravijo sami in jih ni treba zdraviti. Pri hujših pomagajo zdravila, ki zmanjšujejo imunski odgovor - [[imunosupresiv]]i ([[kortikosteroid]]i, [[citostatik]]i).
Pri oblikah bolezni s pogostimi zagoni za približno tretjino zmanjšajo pogostost zagonov [[interferon]]i, katerih mehanizem delovanja pri MS je še neznan. Alternativa interferonov za tiste, pri katerih so ti neučinkoviti ali jih bolniki ne prenašajo, pa je [[glatiramat acetat]], ki je mielinu podoben ravno dovolj, da veže nase protitelesa in s tem prepreči napad na mielin. Preventivno deluje tudi dajanje intravenskih [[imunoglobulin]]ov, ki nevtralizirajo protitelesa proti mielinu. V zadnjih letih se je za učinkovito izkazalo tudi zdravljenje z [[biološko zdravilo|biološkimi zdravili]] ([[natalizumab]])
Pri zdravljenju pa je pomembno tudi podporno zdravljenje: lajšanje pridružene težav zaradi okvare v OŽ kot so spastičnost, motnje praznjenja mehurja in črevesja, motnje spolne funkcije, motnje vida, utrujenost, bolečina in ostalo. <ref name=Hankey />
 
== Klinični potek in prognoza ==
[[Simptom]]i po navadi vztrajajo nekaj tednov in potem postopno in nepopolno izginjajo 1–2 meseca. Pri približno 80% poteka bolezen s ponovnimi zagoni, približno 1 zagon na 2 leti. Po prvem zagonu je okrevanje po navadi popolno, po vsakem naslednjem zagonu je večinoma slabše. Pri nekaterih ima bolezen progresiven potek, pri teh je tudi [[prognoza]] slabša. Drugače pa je [[pričakovana življenjska dob]]a po začetku bolezni zelo različna, povprečno traja 30 let. Smrt večinoma nastopi zaradi zapletov kronične onesposobljenosti in ne zaradi akutnega zagona. Napovedniki slabše prognoze so moški spol, pozen začetek bolezni, okvare [[mali možgani|malih možganov]], prvotno progresiven potek in kratek interval med prvima dvema zagonoma. Boljšo prognozo imajo tisti z motnjami čutenja in z manj lezijami na MRT. <ref name=Hankey />
 
== Viri ==
* {{opombe}}
* {{navedi knjigo|author=Hankey G.J., Wardlaw J.M.|title=Clinical neurology|publisher=Manson publishing|year=2008}}
 
== Glej tudi ==