Venetščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.4) (robot Spreminjanje: fr:Vénète |
m →Jezikoslovna uvrstitev: Povezave Ilirik, Dalmati, Japodi |
||
Vrstica 31:
Obe videnji imata zagovornike. Po hipotezi, ki jo podpirajo jezikoslovci Beeler, Porzig, [[Hans Krahe|Krahe]], Hamp, Lejeune in Georgiev, tvorijo venetščina ter [[latinščina|latino]]-[[faliskijščina|faliskijska]] jezika eno vejo italskih jezikov, ki jo zemljepisno loči druga, [[oskijščina|osko]]-[[umbrijščina|umbrijska]] veja. Jezikoslovci Polomé, Safarewicz, Hirunuma, Campanile pa venetščino štejejo za samostojen indoevropski jezik. Vendar se podobnosti venetščine z germanskimi jeziki pojavljajo samo v besedišču in naj bi nastale v obdobju, ko je bila praitalska govorna skupnost v stiku s pragermansko.
Na podlagi onomastičnih virov jezikoslovci sklepajo, da je bil venetščini soroden tudi [[Liburni|liburnijski jezik]] na območju jadranske [[Hrvaška|Hrvaške]] (Mallory 1989: 91). Hrvaški jezikoslovec Radoslav Katičić ugotavlja, da antroponimi severovzhodnega ali po njegovem severnojadranskega dela rimske province [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirije]], ki ustrezajo deželi [[Liburni|Liburnov]], pripadajo širšemu antroponomastičnemu območju, ki vključuje tudi deželo [[Severnojadranski Veneti|Venetov]], Istro in vzhodne Alpe. Sosednje območje, ki ga imenuje dalmatinsko-panonsko in ustreza deželam [[Dalmati|Dalmatov]] in [[Japodi|Japodov]] v času rimskega zavzetja ter sega vse do Panonije, prav tako izpričuje številne podobnosti s prvim. Ta odkritja predstavljajo nov pogled na [[italski jeziki|italske]] jezikovne značilnosti, ki so morda segale vse do Srednje Evrope.
Podroben pregled o odnosu venetščine do drugih [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]] ponuja Lejeune (1974: 163-173).
| |||