Daorsi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Odstranjevanje: en:List of Illyrian tribes#Daors |
Razširitev |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Illyrians.jpg|thumb|Zemljevid naselitve Ilirov]]
'''Daorsi''',
Plemensko središče je bilo veliko utrjeno naselje [[Daorson]] pri naselju Ošanići blizu [[Stolac|Stolca]]. Daorson je bil ustanovljen verjetno v 4.-3. stoletju pr. n. št. na področju, ki je bilo naseljeno že v [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Velikost in ohranjeni deli mesta kažejo, da so bili Daorsi uspešno pleme, ki je imelo dobre odnose s sosednjimi plemeni, ker na njem ni sledov pustošenja, kakršni so opazni v drugih podobnih mestih. Njihovo gospodarska moč je slonelo predvsem na rudarstvu. Imeli so dobre trgovske in drugačne odnose z [[Grki]]. Prevzeli so grški jezik in se postopoma helenizirali.
Daorsi so bili zaradi močne [[gospodarstvo|gospodarske]] osnove, ki je slonela predvsem na [[rudarstvo|rudarstvu]], že zgodaj dokaj [[kultura|kultivirani]] in so kovali tudi lasten denar. Politično so spadali pod okrilje [[Ardiejci|Ardiejske]] [[država|države]]. V tretji ilirski vojni so sodelovali z [[Stari Rim|Rimom]]. Delno zato, delno zaradi bogastva so jih ogrožali [[Dalmati]]. Njhihova moč je počasi usihala, verjetno hkrati z rastjo in močjo dalmatinskega [[mesto|mesta]] [[Narona]] (sedaj [[Vid, Metković|Vid]] pri [[Metković|Metkoviću]]).▼
V manjši zgradbi v Daorsonu so odkrili kovnico denarja z matricami in ustreznimi orodji, 39 zazličnih kovancev, od tega 29 iz leta 168 pr. n. št. s podobo kralja [[Balaj]]a in 9 kovancev z grškim napisom ΔΑΟΡΣΩΝ in podobo ladje. Lasten denar je za Daorse pomenil neodvisnost in ne nazadnje potrditev, da so imeli razvito obrt, kulturo in trgovino z drugimi ljudstvi.
▲
== Viri ==▼
*Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}▼
▲*Božič, Dragan, ''Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije'', Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}
* Z. Marić, ''Razultati istraživanja utvrženog ilirskog grada kod Ošanića blizu Stoca (1890.-1978.)'', Hercegovina '''9''', Mostar, 1995., str. 43-93; Hercegovina '''10''', Mostar, 1995., str. 7-33.
{{
[[Kategorija:
[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Zgodovina Jugovzhodne Evrope]]
|