Redakcija: 23:46, 17. november 2011 uredi EmausBot (pogovor \| prispevki) Boti 158.941 urejanj m r2.6.4) (robot Dodajanje: uk:Бероес ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:31, 4. marec 2012 uredi razveljavi Engelbert (pogovor \| prispevki) 66.946 urejanj m pnp, ktgr Novejše urejanje →
Vrstica 3: == Življenje in delo == Berosus je živel okoli leta [[290 pr. n. št.]] v Belu v [[Babilonija\|Babiloniji]] za časa [[Aleksander Veliki\|Aleksandra Velikega]] in opravljal službo v čast [[Baal]]u. Pomemben je kot vir kaldejske in [[~~Sumerci~~sumerija\|sumerske]] [[znanost]]i in [[zgodovina\|zgodovine]]. Njegovo akadsko ime Bēl-rē'ušu pomeni »[[Marduk\|Bel]] je njegov pastir«. Berosus je eno od grških [[prečrkovanje\|prečrkovanj]] njegovega imena. Okoli leta 290 pr. n. št. je prevzel ime za sumerski cikel mrkov [[saroški cikel\|saros]], ki izhaja iz besede 'šar' ('shar') ali 'šaru' ('sharu') in pomeni lahko ali [[Vesolje]] ali [[število]] [[3600 (število)\|3600]] ([[60 (število)\|60]] · 60). Beseda naj bi kazala na obdobje 3600 [[leto\|let]]. Iz časa kralja [[Nabonasar]]ja (Nabu-nasir) (vladal od [[747 pr. n. št.\|747]] do [[734 pr. n. št.]]) se je ohranilo precej sumerskih astronomskih zapiskov, iz katerih je razvidno, da so Sumerci po dolgotrajnih opazovanjih [[Sončev mrk\|Sončevih]] in [[Lunin mrk\|Luninih mrkov]] izluščili cikel 18 let in 11<sup>d</sup> ali 6585 1/3<sup>d</sup>, ki ga je pozneje v [[10. stoletje\|10. stoletju]] enciklopedični priročnik [[Suda]] (Suidas) po Berosusu imenoval saros in po katerem [[Luna]] spet enako prekriva [[Sonce]] in zahaja v [[Zemlja\|Zemljino]] senco. Sedaj ga poznamo kot sarosov cikel 18 let in 11 3/10 [[dan\|dni]] (ali 18 let in 10 3/10 dni, odvisno od števila [[prestopno leto\|prestopnih let]] (4 ali 5), ki nastopajo med ciklom). V tem času se Sončevi in Lunini mrki ponovijo. V [[grščina\|grščini]] je Berosus nekako med letoma 290 in [[278 pr. n. št.]] zapisal celotno [[seznam babilonskih kraljev\|zgodovino sumerskih kraljev]] v času 18 sumerskih [[sar]]ov na področju [[Srednji ~~Vzhod~~vzhod\|Srednjega ~~Vzhoda~~vzhoda]] v 2. knjigi od treh ''Babiloniaka'', ki pa se na žalost skoraj ni ohranila, le v drobcih, in še to v navedbah drugih piscev. Knjiga je bila zelo razširjena v [[Atene\|Atenah]]. Nekatere astrološke navedbe pri [[Plinij starejši\|Pliniju starejšem]], [[~~Flavij~~Jožef ~~Josip~~Flavij\|~~Flaviju~~Jožefu ~~Josipu~~Flaviju]], [[Censorinus]]u in [[Vitruvij]]u pripisujejo Berosusu, vendar ne poznamo njihovega izvora. Vitruvij ga je imel za izumitelja polkrožne [[sončna ura\|sončne ure]]. V Atenah so mu postavili spomenik, verjetno zaradi njegovega ugleda in učenosti kot zgodovinarja, astronoma in astrologa. V latinskem delu ''Commentariorium in Aratum Reliquiae'' je naveden kot avtor samostojnega dela ''Procreatio'', vendar to ni zagotovo. Ker so tedaj redko natančno navajali avtorje in dela, gre morda za prvo knjigo ''Babiloniake''. Berosus naj bi glede na Vitruvijevo delo ''de Architectura'' kasneje ustanovil astrološko šolo na grškem otoku [[Kos (otok)\|Kos]]u pod pokroviteljstvom egipščanskega kralja. Ni natančno jasno ali je bilo mogoče, da je deloval pod [[Selevkidi]] in nato pod vladavino [[Ptolemejci\|Ptolemejcev]]. Vrstica 19: [[Kategorija:Kaldejski zgodovinarji]] [[Kategorija:Kaldejski astronomi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[ar:بيروسوس]]

Berosus: Razlika med redakcijama