Fran Govekar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
Mich973 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Fran Govekar 1920.jpg}}
'''Fran Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[kritik]] in [[kulturni delavec]], * [[9. december]] [[1871]], [[Ig]], Slovenija, † [[31. marec]] [[1949]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
 
VeljaGovekar velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Okoli 1895 je po [[Emile Zola|Zolajevem]] in francoskem zgledu razglasil t.i. ''novo strujo''. Sočasno je v slovensko slovstvo uvedel ideje naturalistične smeri, npr. alkoholizem[[alkohol]]izem, [[Morala|nemoralnost]], dednost.
== Življenjepis ==
Rodil se je v učiteljski družini. Na [[Dunaj]]u je s pomočjo [[Knafljeva štipendija|Knafljeve štipendije]] študiral medicino, vendar je študij po osmih semestrih opustil. Leta [[1897]] se je vrnil v Ljubljano. Sledila je poroka z učiteljico [[Minka Govekar|Minko Vasič]], Fran je postal tudi eden glavnih urednikov [[Slovenski narod|''Slovenskega naroda'']]. K sodelovanju je vabil tudi mlajše pisatelje, med njimi [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Leta [[1901]] se je zaposlil kot magistratni uradnik, kar je ostal do [[1931]]. Medtem je urejal tudi revijo ''Slovan'' in bil gledališki intendant s podporo tedanjega ljubljanskega župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]]. Javemu mnenju navljub je namesto Cankarjevih dram uprizarjal svoje, zato je moral 1906 zaradi nepriljubljenosti odstopiti. Umrl je v Ljubljani 1949.
 
== Življenje ==
Velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Okoli 1895 je po [[Emile Zola|Zolajevem]] in francoskem zgledu razglasil t.i. ''novo strujo''. Sočasno je v slovensko slovstvo uvedel ideje naturalistične smeri, npr. alkoholizem, nemoralnost, dednost.
Rodil se je v učiteljski družini. Na [[Dunaj]]u je s pomočjo [[Knafljeva štipendija|Knafljeve štipendije]] študiral medicino, vendar je študij po osmih semestrih opustil. Leta [[1897]] se je vrnil v Ljubljano. Sledila je poroka z učiteljico [[Minka Govekar|Minko Vasič]], Fran je postal tudi eden glavnih urednikov [[Slovenski narod|''Slovenskega naroda'']]. K sodelovanju je vabil tudi mlajše pisatelje, med njimi [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Leta [[1901]] se je zaposlil kot magistratni uradnik, kar je ostal do [[1931]]. Medtem je urejal tudi revijo ''Slovan'' in bil gledališki intendant s podporo tedanjega ljubljanskega župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]]. Javemu mnenju navljub je namesto Cankarjevih dram uprizarjal svoje, zato je moral 1906 zaradi nepriljubljenosti odstopiti. Umrl je v Ljubljani 1949.
 
== Dela ==
Vrstica 14:
* dramatizacija [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]]
 
=== Prvi slovenski naturalistični roman V krvi ===
Roman ''V krvi'' je poskus [[Naturalizem|naturalističnega]] romana, ki pa se od svojega vzornika (''Nana'', Emile Zola) močno razlikuje. Medtem ko Zola upošteva tri vplive determiniranosti - dednost, okolje in čas, se Govekar kot navdušen študent anatomije omeji le na podedovane lastnosti. Močna pa je kritika meščanske družbe, [[Franček Bohanec|F. Bohanec]] pravi, da »Slovenci do Govekarjevega romana nismo imeli tako ostre in žgoče kritike mladega nastajajočega slovenskega meščanstva.« Ravno tako v nasprotju z naturalizmom obsoja zaznamovane z dednostjo, namesto da bi jih opisoval s sočutjem. Glavna oseba v romanu, Tončka, je hči loteristke in javne grešnice; zaradi lepote se bogato poroči, nato se pusti zapeljati lažnivcu in na koncu pristane na dnu kot izgubljena dunajska prostitutka. Zaveda se svojega propada in svoje zaznamovanosti po materini strani.
 
== Glej tudi ==