'''InflacijaInflácija''' v [[gospodarstvo|gospodarstvu]] je rast [[cena|cen]] [[izdelek|izdelkov]] in [[storitev]] v določenem časovnem obdobju. Glede na predhodno obdobje jo procentualno označimo kot '''stopnjo inflacije'''. Rast cen pomeni, da je z določeno enoto [[valuta|valute]] mogoče kupiti manj dobrin oziroma da se [[kupna moč]] denarja[[denar]]ja manjša. Valuta s tem tudi izgubi vrednost ([[devalvacija|devalvira]]) v primerjavi z drugimi valutami.
Ekonomisti[[Ekonomist]]i se v splošnem strinjajo{{navedi vir}}, da ima nizka inflacija pozitivne učinke na gospodarstvo, saj v podjetjih zbuja [[optimizem]], prebivalstvo pa je zaradi [[uskladitev plač|uskladitve plač]] ne občuti. Visoka inflacija pa ima poleg [[devalvacija|devalvacije valute]] še druge negativne učinke, denimo umik vlagateljev[[vlagatelj]]ev v strahu pred nadaljnjim zviševanjem [[cena|cen]] in [[obubožanje]] prebivalstva, če [[dohodek|dohodki]] ne sledijo cenam. Iz strahu pred še višjo inflacijo laho pride tudi do pomanjkanja [[zaloga|zalog]]. Zelo visoko stopnjo inflacije imenujemo ''[[Hiperinflacija|hiperinflacija]]''.
Visoka inflacija je praviloma posledica prevelike količine denarja v [[denarni obtok|obtoku]], medtem ko nizko inflacijo lahko povzročijo tudi spremembe v [[ponudba|ponudbi]] in [[povpraševanje|povpraševanju]].
Država se proti inflaciji bori običajno tako, da [[centralna banka]] (v primeru ZDA [[Federal reserveReserve]], v [[Evroobmočje|državah z evrom]] [[Evropska centralna banka]]) z dvigom [[obrestna mera|obrestnih mer]] podraži [[izposojanje]] in tako zmanjša količino denarja v [[denarni obtok|obtoku]]. Centralna banka del denarja lahko vzame iz obtoka tudi z zahtevo po večjih [[obvezna rezerva|obveznih rezervah]] [[banka|bank]].
