Lipicanec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
značilnosti pasme, predelana zgodovina Lipice, rodovi kobil
Vrstica 21:
[[Kobilarna|Kobilarno]] je ustanovil [[Avstrijci|avstrijski]] [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]], takratni [[regent]] [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Kranjska|Kranjske]], [[Istra|Istre]] in [[Trst]]a. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za [[konjušnica|konjušnice]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec [[Trst|tržaškega]] škofa v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za [[golf]].
 
V Lipici so zgradili yo yo yozgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem [[Kras (področje)|Krasu]]«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Prve španske konje, 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev, so nabavili že v letu [[1581]]. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu [[1701]] kupljeni žrebec ''Cordova''. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec ''Lipp'', pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni [[Frederiksborg]]. Leta 1816 se je čredi priključil [[Arabski konj|arabski žrebec]] ''Siglavy''. Po ukazu cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II]] so uvedli še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj.
 
Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v [[Madžarska|madžarski]] Székesfehérvar (22.3.1797-17.10.1797) in v Peczko blizu Mesöhegyesa (27.7.1809-1815). Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so čredo preselili v Laxenburg pri [[Dunaj|Dunaju]], žrebeta pa v [[Češka|češki]] Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29.5.1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj [[Italija|italijansko]] Lipico
Vrstica 27:
Najhujši udarec pa je Lipici prizadela [[druga svetovna vojna]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so jo zasedli [[Tretji rajh|Nemci]] in 12.10.1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne [[Piber]], iz bivše [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske]] dvorne lipicanske kobilarne [[Demir Kapija]], iz bivše jugoslovanske arabske kobilarne [[Dušanovo]] pri [[Skopje|Skopju]] in [[Poljska|poljske]] kobilarne [[Janow]]. Ob koncu vojne je ameriški general [[George Smith Patton mlajši|Patton]] sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo [[Rdeča armada|rdečo armado]] (po dogodkih je posnet [[Walt Disney|Disneyjev]] film ''Miracle of the White Stallions''). Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], pa je šele v letu [[1947]] dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih originalnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu).
 
Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu.
 
== Linije žrebcev ==