Adelma Vay de Vaya: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri |
|||
Vrstica 60:
Prav pri širjenju in uveljavljanju spiritizma na širšem področju [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je Adelma opravila pionirsko delo. V svoji Enciklopediji okultizma (An Encyclopaedia of Occultism, 1920) jo tako Lewis Spencer (1874-1955), pod geslom Avstrija, omenja kot pobudnico spiritizma, pri čemer odločilno vlogo pripisuje Društvu duhovnih raziskovalcev (Verein spiriter Forscher). <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21)</ref> V skladu s prepričanjem, da je resnični spiritizem mogoče prakticirati le znotraj trdnih okvirov krščanske vere, je Adelma tudi svojo knjigo Duh, sila, snov nekoč označila kot primer "čistega krščanskega spiritizma". Novoustanovljeno društvo torej ni bilo mišljeno kot dogmatična spiritistična [[sekta]] , ampak je bilo trdno zasidrano v okvirih krščanske vere, o čemer priča tudi statut društva. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 23)</ref>
V tistih časih je z magnetizmom zdravil tudi "čudodelnik s Primskovega", dolenjski [[duhovnik|župnik]] [[Jurij Humar]] (1819-1890)<ref>Nena Židov: Oris homeopatije v Sloveniji od začeta 19. stol. do danes, v: Etnolog 6 (1996) str. 329-335
Adelma je bila v tesnih pisemskih stikih tudi z naslednjo generacijo vodilnih [[teozof]]ov, med drugim tudi z Annie Besant (1847-1933), ki je bila po Olcottu in Blavatskyevi tretja predsednica Teozofskega društva. Leta 1883 se v marčevski izdaji revije "The Theosophist" Adelma in njem mož omenjata kot "stara člana in nekdanja svetovalca Teozofskega društva".<ref>"My visit to Styria" (recenzija), v: "The Theosophist", 4/6 (1883) str. 146</ref> Toda Adelmini stiki še zdaleč niso bili omejeni na teozofske kroge, saj si je redno dopisovala tudi z mnogimi drugimi znanimi spiritisti in in okultisti svojega časa, tako rekoč iz vseh večjih evropskih držav in Amerike. V svojih dnevniških zapiskih Adelma z obžalovanjem ugotavlja, da ima še najmanj stikov znotraj domače [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], kar je sama pripisovala zaprtosti [[Rimokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]]. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21)</ref>
|