Adelma Vay de Vaya: Razlika med redakcijama

odstranjenih 12 zlogov ,  pred 8 leti
m
Njene posebne moči, ki naj bi jih podedovala po materi, so se prvič pokazale leta [[1865]] , ko ji je zdravnik zaradi krepitve zdravja svetoval, naj poskusi zdravljenje z metodo t.i. medialnega oz. avtomatičnega pisanja. Sama je v dnevniških zapiskih zapisala, da je po prvem poskusu notranje izčrpana skupaj z možem le počasi razvozljavala napisano, saj o besedilu ni vedela ničesar.<ref>Adelma von Vay: Dnevniški zapiski</ref>
 
Medialno ali avtomatično pisanje, kakršnega v navedenem odlomku opisuje Adelma, ima znotraj parapsiholoških študij bogato tradicijo. Ključnega pomena pri tej metodi je, da podobe, besede in stavki iz medija prihajajo karseda necenzurirano, brez sekundarngasekundarnega delovanja zavednega razuma, pri čemer je gibanje roke popolnoma prepuščeno neznanim silam v človeku, ki v celoti prevzamejo kontrolo nad vodenjem pisala. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 12)</ref>
Razumljivo je, da v času pred rojstvom [[psihoanaliza|psihoanalize]] tovrstnih [[fenomen]]ov še niso razumeli kot manifestacijo nezavednih sil v človeku, ki se med medialnim pisanjem izlije na [[papir]], zato so jih povezovali z duhovi in drugimi višjimi bitji, ki naj bi s pomočjo senzibilnega medija vstopali v stik z ljudmi. Takega prepričanja je bila tudi Adelma, ki v svojih dnevnikih omenja najrazličnejše duhove, s katerimi je med medialnim pisanjem stopila v stik.
Kljub nelagodju, ki je spremljalo njena prva srečanja z medialnim pisanjem, pa je Adelma kasneje, ob zvesti podpori svojega moža, s tovrstnimi poskusi nadaljevala. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 13)</ref>
 
 
Pri tem velja poudariti, da je bil v tistem času odnos do t.i. paranormalnih pojavov precej drugačen kot danes. Na splošno je namreč prevladovalo mnenje, da razni nepojasnjeni fenomeni niso nekaj a priori "paranormalnega" ampak se takšni zdijo predvsem zaradi tega, ker pozitivni [[znanost]]i, na tedanji stopnji razvoja, tega še ni uspelo na znanstven način še ni uspelo razložiti, kar pa se utegne v prihodnosti spremeniti. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 13) </ref>
 
V tem kontekstu tovrstne fenomene razume tudi Adelma, ki pa v spiritizmu ne vidi le praznoverne fascinacije nad duhovi in višjimi silami (ta je namreč po njenem mnenju značilna predvsem za spritualistične prakse v anglo-saksonskem svetu), ampak ga razume v prvi vrsti kot znanstveno disciplino, katere področje je raziskovanje duhovnih fenomenov. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 13)</ref>
 
Takšno raziskovanje naj bi, kakor je bila prepričana Adelma, prvi utemeljil francoski spiritist Allan Kardec (1804-1869), ki je svoja spoznanja strnil v delu Knjiga duhov (Le livre des esprits, 1857). Njemu tudi pripisuje zasluge za to, da se je iz spiritizma razvila znanost, ki tovrstne fenomene raziskuje in osvetljuje iz različnih zornih kotov.
 
[[1. april|1.aprila]] [[1871]], nedolgo po prvem izidu knjige Duh, sila, snov, je skupaj z možem v [[Budimpešta|Budimpešti]] ustanovila Društvo duhovnih raziskovalcev (Verein spiriter Forscher) madžarsko spiritistično združenje, katerega sta bila tudi prva predsednika. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21) </ref> Društvo je aktivno delovalo vse do ruske okupacije Madžarske.
42.052

urejanj