Miokardni infarkt: Razlika med redakcijama

Bolnik, ki se mu zgoraj opisana bolečina pojavi na novnovo, potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč. Zaradi nevarnosti nenadnega poslabšanja ne sme voziti sam, tudi če se čuti za to sposobnega. Zelo tvegano je tudi, če ga vozijo svojci. Čas prevoza bo daljši od čakanja na urgentno reševalno vozilo, v primeru srčnega zastoja pa ga med vožnjo ne bodo mogli oživljati. Med čakanjem na reševalce damo bolniku 500mg acetilsalicilne kisline (Aspirin, Aspirin protect, Aspirin direkt, Baludon, Andol...). Če imamo pri roki gliceril-trinitrat (Nitrolingual, Angised) mu damo pod jezik en odmerek. Odmerke lahko ponavljamo na 5 minut, če je bolnikov krvni tlak normalen ali povišan. Bolnika natančno opazujemo, ko pridejo reševalci jim izročimo morebitno zdravstveno dokumentacijo (seznam zdravil, stare izvide, EKG posnetke, bolniške odpustnice itd.)<ref name=PP>{{navedi knjigo

Ob sumu na miokardni infarkt je potrebno posneti EKG in določiti označevalce srčne (miokardne) mrtvine (troponin T ali I, CK-MB). Na podlagi izvidov lahko ločimo nestabilno angino pektoris (pri kateri so označevalci mrtvine negativni) od miokardnega infarkta. Na podlagi EKG lahko določimo mesto infarkta in ločimo dve pojavni obliki infarkta - z dvigom spojnice ST (STEMI) in brez dviga te spojnice (NSTEMI). <ref name=Interna /> Določitev, ali je infarkt STEMI ali NSTEMI je pomembna zaradi nadaljnjega izbora zdravljenja. Koronarna angiografija (slikanje venčnih arterij) je izvedena urgentno pri bolnikih s STEMI, bolnikih z vztrajajočo bolečino kljub maksimalnim odmerkom zdravil in v primeru zapletov (kardiogeni šok, nestabilne motnje srčnega ritma...) <ref name=InternaMerck />