Miokardni infarkt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nadaljevanje |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 13:
}}
'''Miokardni infarkt''' oz. '''akutni miokardni infarkt''', bolj znan pod izrazom ('''akutna''') '''srčna kap''' ali '''srčni napad''', je ena izmed 3 oblik akutnega koronarnega sindroma (preostali 2 obliki sta nestabilna angina pektoris in nenadna ishemična srčna smrt). <ref name=Interna /> Je najpogostejši vzrok [[smrt]]i v razvitih državah.<ref name="WHO-2002">{{navedi splet|url=http://www.clevelandclinicmeded.com/medicalpubs/diseasemanagement/cardiology/acute-myocardial-infarction/ |title=Acute Myocardial Infarction |author=Bolooki, H.M. & Bajzer, C.T. |work=Disease Management Project |publisher=Cleveland Clinic Center for Continuing Education|accessdate=3.6.2010}}</ref> Med pomembnejšimi dejavniki tveganja so predhodne [[bolezni srca in ožilja]], starost, [[Vpliv kajenja tobaka na zdravje|kajenje tobaka]], visoka raven določenih lipidov ([[triglicerid]]ov, [[LDL]]) v krvi in nizka raven drugih ([[HDL]]), [[sladkorna bolezen]], povečan [[krvni pritisk]], [[debelost]] idr.<ref name="pmid16651468">{{navedi revijo |author=Pearte C.A. s sod.|title=Characteristics and baseline clinical predictors of future fatal versus nonfatal coronary heart disease events in older adults: the Cardiovascular Health Study |journal=Circulation |volume=113 |issue=18 |pages=2177–85 |year=2006 |pmid=16651468|doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.105.610352 |url=http://circ.ahajournals.org/cgi/content/full/113/18/2177}}</ref> Nastane zaradi nestabilnega aterosklerotičnega plaka in posledične tromboze, ki pomembno zoži ali popolnoma zapre svetlino venčne arterije. Posledica je odmrtje (nekroza) srčne mišice. Značilno se kaže s srčno bolečino, ki nastopi v mirovanju ali ob najmanjšem telesnem naporu, pri okoli 20% pa je bolečina atipična ali celo odsotna. Diagnozo potrdi preiskava EKG in označevalci srčne mrtvine v krvi (troponin T ali I). Zdravi se z antitrombotičnimi (acetilsalicilna kislina, klopidogrel), antitrombinskimi (heparin) in antiishemičnimi (nitrati, β-blokatorji, kisik) zdravili, v nekaterih primerih pride v poštev tudi ponovno vzpostavljanje pretoka krvi (reperfuzija).<ref name=Interna>{{navedi knjigo
| last = Kocijančič
| first = Andreja
Vrstica 28:
==Etiologija==
Akutni miokardni infarkt ponavadi nastopi, ko v aterosklerotično spremenjeni venčni arteriji nastane krvni strdek (trombus). Ateromatozni plaki včasih postanejo nestabilni ali se vnamejo, zaradi česar lahko počijo, kar sproži strjevanje (trombozo) krvi (aktivacija trombocitov in koagulacijske kaskade) in nastanek krvnega strdka (trombusa). Ta strdek potem nenadoma oslabi ali prekine pretok krvi v določene dele srčne mišice. Čeprav se ta strdek pri skoraj 2/3 spontano raztopi (tromboliza), je zamašitev običajno dovolj dolga, da povzroči odmrtje (nekrozo) tkiva.<ref name=Merck>{{navedi splet |url=http://www.merckmanuals.com/professional/cardiovascular_disorders/coronary_artery_disease/acute_coronary_syndromes_acs.html
|title=
Redkejši vzroki so lahko arterijska embolija (z mitralne ali aortne stenoze, infektivnega endokarditisa...) ali skrčenje (spazem) venčnih arterij (zloraba kokaina pa tudi pri normalnih ali aterosklerotičnih venčnih arterijah).<ref name=Merck />
Vrstica 42:
==Diagnoza==
Ob sumu na miokardni infarkt je potrebno posneti EKG in določiti označevalce srčne (miokardne) mrtvine (troponin T ali I, CK-MB). Na podlagi izvidov lahko ločimo nestabilno angino pektoris (pri kateri so označevalci mrtvine negativni) od miokardnega infarkta. Na podlagi EKG lahko ločimo dve pojavni obliki infarkta - z dvigom spojnice ST (STEMI) in brez dviga te spojnice (NSTEMI). Določitev, ali je infarkt STEMI ali NSTEMI je pomembna zaradi nadaljnjega izbora zdravljenja. <ref name=Interna />
<ref name=Interna /> ▼
▲<ref name=Interna />
| |||