|
Plod lahko pomeni tudi '''[[sadje]]''', vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer [[sliva]], [[jabolko]] in [[pomaranča]]. Zelo veliko pogostih plodov, kot tudi [[oreh]]ov in [[žitarica|žitaric]]. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v [[kulinarika|kulinariki]], so na primer [[buča|buče]], [[oves]], [[paradižnik]] in [[zeleni poper]]. Ti spadajo med [[zelenjava|zelenjavo]] oziroma poper med [[začimba|začimbe]].
==
== Zgradba ploda ==
[[Slika:Pericarp (PSF).png||thumb|right|100px|Zgradba ploda: 1.endokarp, 2.seme, 3.mezokarp, 4.eksokarp]]
Plod se sestoji iz [[seme]]n in osemenja ali oplodja, ki se imenuje perikarp ([[grščina|gr.]] ''peri'' = okoli, ''karpos'' = plod). Osemenje je pogosto sestavljeno iz treh slojev<ref name="Bot">Dr. Božo Krajnčič. ''Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo''. Ljubljana: [[Univerza v Ljubljani]], Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, [[Biotehniška fakulteta]]. ISBN 978-961-251-026-8.</ref>:
* zunanji sloj eksokarp ([[grščina|gr.]] ''exo'' = zunaj)
* srednji sloj mezokarp ([[grščina|gr.]] ''mesos'' = srednji)
* notranji sloj endokarp ([[grščina|gr.]] ''endon'' = notri)
Od zunaj navznoter skoraj vse plodove ovija eksokarp (zunanji sloj) in endokarp (notranji sloj), ki obdaja seme. Veliko plodov ima med njima mezokarp - srednji, običajno sočen ovoj.<ref>''Vodnik po botaniki'' (2006). Tomaž Sinkovič, Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 961-6275-04-6</ref>.
to je šit hahaha drek to je ii cneta v plod
Ker v mnogih primerih osemenje nastane iz stene plodnice, sta eksokarp in endokarp pogosto enoslojna in ustrezata povrhnjici plodnih listov. Mezokarp, ki je povečini debel in sočen pa v mnogih primerih ustreza sredici plodnih listov.<ref name="Bot" />
== Nastanek ploda ==
| 