Plavi orkestar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zgodovina: nova plošča |
→Zgodovina: + podrobnosti |
||
Vrstica 26:
Plavi orkestar je nastal v Sarajevu, pomembnem kulturnem centru Jugoslavije, ki je zaznamoval [[jugoslovanski rock]] in sodobno kulturo Jugoslavije nasploh. V zgodnjih osemdesetih letih je v atmosferi dominantnih sarajevskih glasbenih skupin [[Bijelo dugme]], [[Indexi]] ter vedno bolj [[Zabranjeno pušenje]] najstnik Saša Lošić ustanovil skupino ''Ševin orkestar'', ki je radijski uredniki zaradi imena niso uvrščali v glasbeni program. Ime je bilo zato spremenjeno v Plavi orkestar, glasbeno ustvarjanje je napredovalo, leta [[1983]] so pevec Lošić in brata [[Admir Ćeremida|Admir]] ter [[Samir Ćeremida]] z improviziranimi instrumenti začeli igrati svoje pesmi v kleti sarajevske Leninove ulice. Lošića je v tistem času navduševala glasba [[Sex Pistols]] in ostalih [[punk]] skupin, a Plavi orkestar kljub temu ni zaigral podobnih melodij in besedil. Skupina je glasbo na svojih koncertih začinila z inovativnimi pristopi, pevec je na odru namesto alkohola pil mleko, po odru pa so hodile kokoši in krave.
Prva plošča Soldatski bal je bila navdihnjena po Lošićevih izkušnjah služenja vojaškega roka v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]], posneta v zagrebškem ''SIM studiu'' in izdana v letu [[1985]], prodanih je bilo 500 tisoč izvodov. Sledeča plošča ''Smrt fašizmu'' ([[1986]]) je bila v primerjavi s prvo nekoliko manj uspešna - tudi zaradi politično sporne vsebine skladbe ''Fašista nemoj biti ti'' -, a je kljub temu ponudila nekatere uspešnice
[[jugoslovanske vojne|Vojne ob razpadu Jugoslavije]] so prekinile sodelovanje članov skupine, pevec Lošić se je preselil v Ljubljano, kitarist [[Mladen Pavičić]] v [[Kanada|Kanado]], brata Ćeramida sta skupaj z branilci Sarajeva preživljala čas vojne v strelskih jarkih nad mestom. Ne glede na to je v povojnem obdobju skupina uspela napraviti novo ploščo, ''Longplay'' ([[1998]]), ki je bila najbolje prodajana plošča skupine, leto zatem še ''Infinity''.
V sledečem obdobju skupina ni glasbeno ustvarjala, a preko radijskih postaj in splošne prepoznavnosti dalje združevala kulturni prostor nekdanje Jugoslavije, kot je izjavil Saša Lošić v intervjuju za [[Mladina (revija)|tednik Mladina]]: ''"Verjetno smo neke vrste nezavedno te regije. Tako kot čevapčiči ali sladoled. Družbeni sistemi se vzpenjajo in padajo, Plavi orkestar pa nekako ostaja."'' V letu 2009 je ponovno združeni Plavi orkestar nastopil na klubskih koncertih, tudi v Ljubljani, sledila je izdaja nove plošče Revolucija (2011).
| |||