|
'''''Polarnost''Polárnost''' [[Kovalentnakovalentna vez|kovalentne vezi]] je pojav, ko si dva ali več [[Atom|atomovatom]]ov, povezanih s kovalentno vezjo, "»nepravično"« izmenjujeta elektronski par. [[Molekula]] je navzven nevtralna oziroma nepolarna, tudi če so vezi v njej polarne, a to je možno le, če je molekula [[Simetrijasimetrija|simetrična]].
Kovalentna vez je polarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več različnih atomov. Tisti atom, ki je večji oziroma ima večje [[Vrstno število|vrstno število]], ima v [[Atomskoatomsko jedro|jedru]] tudi več [[Električnielektrični naboj|pozitivnih]] [[Proton|protonovproton]]ov, ki se privlačijo z [[Električnielektrični naboj|negativnim]]i [[Elektron|elektronielektron]]i. Zaradi tega večji atom močneje privlači skupni elektronski par. Ta se pri večjem atomu zadržuje več časa, pri manjšem pa manj časa. Posledica tega je rahel negativni električni pribitek na tistem delu molekule, kjer je večji atom in rahel pozitivni električni pribitek na delu molekule z manjšim atomom. Najbolj znan primerzgled take molekule je [[voda]] (H<sub>2</sub>O).
Kovalentna vez je nepolarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več enakih atomov. Vsi so enako veliki, vsi privlačijo elektronski par z enako močjo. PrimerZgled take molekule je [[jod]], kjer se dva atoma joda povežeta v molekulo. Več enakih atomov se skupaj povežejo v molekulo tudi pri vseh ostalih [[Halogen|halogenihhalogen]]ih, pri [[Kisik|kisikukisik]]u, [[Dušik|dušikudušik]]u, [[Vodik|vodikuvodik]]u in [[Žvepložveplo|žveplu]] (pri žveplu je povezanih osem atomov). Molekula pa je lahko navzven nepolarna tudi, če vsebuje več polarnih kovalentnih vezi, ki so simetrično razporejene v molekuli, oziroma je molekula simetrična. PrimerZgled take molekule je vsak [[Alkan|alkan]], npr. [[propan]] ali [[Butanbutan (plin)|butan]]. Čeprav atomi [[Ogljik|ogljikaogljik]]a privlačijo elektronski par močneje kot atomi vodika, je celotna molekula navzven nevtralna (nepolarna).
== Topnost polarnih in nepolarnih snovi ==
{{glavni|Topilo}}
[[Topnost]] neke snovi je močno odvisna od polarnosti. V polarnih topilih (najbolj znano je voda) se [[ Raztopinaraztopina|raztapljajo]] le snovi, ki so iz polarnih molekul ali iz ionov. Če v kozarec vode dodamo [[sol]], ki je [[ Ionskaionska vez|ionska spojina]], se bodo molekule vode "»prisesale "« na [[ Ion|ioneion]] e, in sicer negativni del, kjer je kisik, se bo prisesal na [[ Kationkation|pozitiven natrijev ion]], pozitivni del, kjer sta vodika, pa na [[ Anionanion|negativni klorov ion]]. To povzroči razpad molekule snovi. Enak proces bi potekel med vodo in [[ Sladkor|sladkorjemsladkor]] jem (npr. [[ Glukozaglukoza|glukozo]]), ki je polarna snov . V nepolarnih topilih (heksan) pa se raztapljajo le nepolarne snovi. ▼
[[Topnost]] neke snovi je močno odvisna od polarnosti.
▲V polarnih topilih (najbolj znano je voda) se [[Raztopina|raztapljajo]] le snovi, ki so iz polarnih molekul ali iz ionov. Če v kozarec vode dodamo [[sol]], ki je [[Ionska vez|ionska spojina]], se bodo molekule vode "prisesale" na [[Ion|ione]], in sicer negativni del, kjer je kisik, se bo prisesal na [[Kation|pozitiven natrijev ion]], pozitivni del, kjer sta vodika, pa na [[Anion|negativni klorov ion]]. To povzroči razpad molekule snovi. Enak proces bi potekel med vodo in [[Sladkor|sladkorjem]] (npr. [[Glukoza|glukozo]]), ki je polarna snov.
V nepolarnih topilih (heksan) pa se raztapljajo le nepolarne snovi.
== Električna prevodnost polarnih snovi ==
{{glavni|Električna prevodnost}}
| 